Žal se naš strah uresničuje. Počasi. Po tiho. In vztrajno

Zadnjič sem šel v trgovino. Imam svojo trgovino v bližini doma. Trgovina je srednje velika in vanjo hodim že desetletje in pol. Odkar pač stanujem daleč izven mesta, skoraj na vasi, kjer je trgovina poleg cerkve in trafike edini dobri sosed. Z gospemi in gospodičnami trgovkami se pozdravljamo tudi, kadar se srečamo na cesti.

Vinko Möderndorfer o lajfu

Draga M, ko si mi rekla, da boš končala, sem bil presenečen. Kaj končala? Skomignila si: Ta lajf. Štrik bom vzela. Ali pa tablete.

Vinko Möderndorfer: "Naši otroci nas opazujejo"

Pred časom sem na TV-dnevniku nacionalne televizije videl prispevek o tem, kako so se začele šolske zimske počitnice. Najprej so se začele na štajerskem koncu, teden dni kasneje pa še v osrednji Sloveniji. Novinarka je spraševala šolarje, ki so že zaključili počitnice, kaj želijo sporočiti svojim vrstnikom.

Miloščina? Ne, hvala!

V naši prelepi deželici smo postali obsedeni z dobrodelnostjo. Na vsakem koraku želimo pomagati soljudem, ki so se znašli v socialni stiski.

Kolumna Vinko Möderndorfer: Vprašanja in odgovori

Najbolj mi je zoprno, kadar ljudje odgovarjajo z vprašanji. To počnejo samo bleferji ali pa preroki. In to lažni preroki. Res da ne vem, zakaj lažni. Nobenega pravega ne poznam. Če ne poznaš pravega, potem ne moreš vedeti, kakšni so lažni.

Kolumna Vinko Möderndorfer: Dvojno izdajstvo

V Mežici, v prelepem rudarskem kraju, je mojemu dedu Vinku Möderndorferju in njegovim političnim soborcem, mežiškim rudarjem, davnega leta 1926 uspelo zgraditi šolo, krajevni vodovod, vrtec in javno kopališče.

Kolumna Vinko Möderndorfer: To je noro!

Noro je, da državljani najbolj zaupamo v dobronamernost in poštenje gasilcev, potem pa dolgo nikomur več. Kapo dol, slovenski gasilci!

Kolumna Vinko Möderndorfer: Ljudomrznik na tržnici

Sabat ali šabat po židovsko pomeni dan veselja. In v soboto je v naši deželi navada, da se iz kota pri vratih vzame košarica ali nekaj podobnega, lahko tudi nakupovalni voziček, in se odpeketa na tržnico; ne zato, ker bi bilo treba kupiti to in ono, pač pa da bi se srečalo vse: prijatelje in sovražnike.

Kolumna Vinko Möderndorfer: Pripovedka o laži

Nekoč je živela Laž. Pravijo, da je bila zelo lepa punca. Imela je dolge noge. In bila je, tako pravijo, zelo zabavna. Nastopala je na sejmih, v cirkusih, pa tudi na dom je prihajala. Če otroci niso hoteli spati, so jo starši povabili, da se je usedla na rob postelje in začela pripovedovati same laži.

Kolumna Vinko Möderndorfer: Težka mora pred jutrom, ki noče in noče priti

Kaj je to narod? Nekaj za pojesti ni. Tudi ni nekaj, kar bi se dalo prodati, unovčiti. Ali pač? O tržnosti naroda bi najbrž lahko razpredali še pa še.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri