Če ste do sedaj na Hrvaško potovali le na plaže, boste gurmani in ostali radovedneži navdušeni nad kraji ter ponudbo, ki je še niste videli!
Združenje ruralnega turizma Hrvaške že deset let podeljuje tudi nagrade »Sončnica hrvaškega ruralnega turizma«, v okvirju katere so podelili več kot 120 priznanj. Ne gre le za gospodinjstva, ampak tudi za inovativne projekte, zaščitene tržne znamke, gastronomske dosežke, aktivne vsebine na podeželju, vinski in obrtniški turizem.
Raste tudi ruralna turistična infrastruktura. Ustanovljeni so bili številni multimedijski centri, ki so manjša in ne toliko turistično obiskana območja oživeli, jim dali potrebno vsebino in tako začeli privabljati turiste. Zanimivi postjajo naravni parki kot sta Kopački rt in Papuk ter mnogi drugi, ki aktivno sodelujejo v turistični ponudbi naravnih doživetij in podeželja. Tako so nekdaj manj zanimivi turistični ponudniki naredili izjemno velik korak naprej za hrvaški turizem in dvignili ponudbo celotnega hrvaškega turizma na zavidljivo visoko raven.
Ob multimedijskih centrih se v ruralnih delih pišejo tudi uspešne »craft« zgodbe.
Vedno več je malih pivovarn in destilarn, praktično je ni občine, ki ne bi imela te ponudbe.
Pandemija je bila še posebej naklonjena razvoju kmečkih turizmov, ki so dvignili kakovost in končno začeli razmišljati o namestitvah na svojih posestvih.
Po začetnem šoku ob pojavu pandemije je večina turističnih ponudnikov začela razmišljati kaj narediti. Nekateri so začeli razvijati namestitve, saj so ljudje množično iskali oddih stran od urbanih območij, drugi so poiskali opcije, ki so jih lahko hitro in kakovostno vplejali v ponudbo brez večjih finančnih investicij.
Tisto, kar Hrvaški manjka na podeželju in kar imajo sosednje države bolje zastavljeno, so namestitvene in kongresne kapacitete. ITu je nekaj odličnih hotelov, ki so dober primer, kako je potrebno delati na podeželju. Tukaj lahko izpostavimo izjemen Hotel Balatura v zaledju Crikvenice. Lastniki so najprej prenovili staro hišo, ki je postala hotel, nato pa tako rekoč celotno vas spremenili v hotelsko naselje. Ustvarili so sodobno etno zgodbo na katero smo zelo ponosni.
Promocijsko gradivo
Tudi v pokrajinah Slavonija, Baranja in Srem je kakovost nastanitev poskočila na višjo raven. Kneževi vinogradi, ki so letošnji absolutni zmagovalec, saj so ne le vrhunska destinacija za vse ljubitelje vina, temveč tudi za gurmane. Tudi ob kleti Belje se je razvilo veliko malih vinarjev z odličnimi kletmi in tradicionalno ohranjenim degustacijskimi prostori.
Dva izjemna ponudnika:
Vina Ipša
Družina Ipša je v letu 1998 obnovila stare oljčne nasade in leta 2001 so med prvimi začeli obirati oljke po sortah. Potrditev za svoje delo so dobili že leta 2005 z vključitvijo olj Frantoio in Istarska bjelica v svetovni vodnik ekstra deviških oljčnih olj Flos Olei. Uspehi so se vrstili in v letih 2011 in 2017 je bilo uvrščeno med 20 najboljših oljčnih olj na svetu. Leta 2017 so prejeli Sončnico hrvaškega turizma v kategoriji Hrvaški otoški proizvodi in proizvodi z oznako geografskega izvira.
Sirarna Magriž
Na posestvu Magriž iz Kornića na otoku Krku pridelujejo krški sir že od leta 1984, ko so imeli v reji le 9 ovac. Kmetija Magriž je dobila ime po zelo pogosti rastlinski vrsti na otoku Krku - smilju. Pri izdelavi uporabljajo številna aromatična zelišča kot sta rožmarinovo in orehov listje. Njihova posebnost pridelave sira je ta, da sir starajo v listju črnega oreha, ki v fazi zorenja oddaja izjemno aromo. Posamezen kolut sira ločijo od listja tik preden ga zapakirajo za na prodajne police. Tako ohrani edinstveno aromo.
Večina sirov je zaščitenih s patentom. Leta 2009 je sir Črni bodul na sejmu sirov v Bjelovarju in Grubišnem polju prejel nagrado »Sejemski šampion«. Na Eko-etno sejmu je njihov Krški sir prejel nagrado »Najboljši med najboljšimi«. Danes imajo več kot 50 nagrad na številnih prireditvah po vsej državi, med drugim pa so tudi letošnji dobitniki Sončnice hrvaškega turizma v kategoriji Turistična kmečka gospodarstva.
