Intervju

Intervju: reper Challe Salle

Challe Salle meni, da je še posebej pomembno, da si, kar si, in izražaš sebe ter stojiš za tem, kar poveš.

Intervju: Sara Goršek Bobek, o dietah in prehrani

Med strokovnjaki iz Healthnessa, ki skrbijo za Melitino in Mihovo celostno preobrazbo, je tudi nutricionistka, uni. dipl. inž. živilske tehnologije Sara Goršek Bobek, ki pravi: "Stranke običajno pridejo in rečejo: Vse diete sem poskusila, zdaj sem pa prišla k vam. Strokovnjaki v Healthnessu se trudimo, da mora posameznik, ko gre od nas, znati živeti naprej brez nas in se ne sme več rediti."

Intervju z Melito in Miho, izbrancema za celostno preobrazbo

V oddaji Dobra ura na RTV Slovenija so Melito Drev Bakirkaya in Miho Umka izbrali za celostno preobrazbo, ki bo trajala vse leto, potekala pa bo v Health­ness centru za zdravo življenje. Skupaj z oddajo Dobra ura bomo spremljali in predstavljali, kaj pomeni in kakšna je celostna preobrazba. Melita in Miha Health­ness obiskujeta že dobra dva meseca.

Intervju: Klemen Klemen

Klemen Klemen upa, da se poslušalci lahko prepoznajo v komadih ali vidijo, da niso sami, ampak imajo vsi kakšno reč. Ljudem poskuša povedati, da vsi delajo napake ...

Pogovor z ustvarjalno mamo in hčerko

Anemari Laureni in Kaja Gasparini sta mama in hči, predvsem pa ustvarjalki, ki se že vrsto let ukvarjata z unikatno poslikavo usnja in uporabnih usnjenih izdelkov. Anemari je na svojo ustvarjalno pot stopila že pred 24 leti, Kaja pa ustvarja z usnjem zadnjih osem let. Čeprav imata vsaka svojo galerijo – Anemari Manus v Radovljici, Kaja pa Manitas na Bledu – pravita, da si nista konkurenčni. V ustvarjanju se dopolnjujeta in predvsem podpirata.

S šivanjem v boj nad duševno in socialno stisko

Altra, nevladno društvo na področju duševnega zdravja v skupnosti, ima v okviru programa dnevnega centra tudi podprogram šivalnica. "V njej je zaposlena mentorica šiviljske delavnice, tudi sama članica Altre, v šiviljsko delavnico pa se vključujejo uporabniki psihiatričnih storitev, samo delo pa je prilagojeno njihovim zmožnostim in sposobnostim," pripoveduje predsednica društva Amalija Klopčič.

Intervju: Edvina Novak ustanoviteljica založbe Vale-Novak

Edvina Novak zlepa ne obupa. Ni obupala niti, ko ji je umrl mož in je ostala sama s hčerko Veroniko in sinom Luko. Vedela je, da mora naprej, niti na misel ji ni prišlo, da bi ji kdo kaj moral dati, temveč je ustanovila založbo Vale-Novak, da gre naprej. Prav tako zdaj, ko je že upokojena in založba ne deluje več, pomaga hčerki, da gre z založbo Gral VE naprej svojo pot.

SKUHNA, projekt kjer imigrante vključujejo s kuhanjem

Skuhna je inovativen projekt socialnega podjetništva, ki sta ga Zavoda Global in Voluntariat razvila skupaj z migranti, ki živijo v Sloveniji. Njihova ideja je, da z organizacijo kulinaričnih delavnic in kateringa z medkulturnim programom migrantom omogočijo zaposlitev in lažjo vključitev v slovenski prostor.

Delavnice Socialdress - naredi si kar potrebuješ!

Marija Mojca Pungerčar, ki je bila modna oblikovalka in je diplomirala iz slikarstva, magistrirala iz novih žanrov ter bila gostujoča študentka na Akademiji za uporabno umetnost, je v svojih delih socialno angažirana, hkrati pa tudi kritizira potrošniško družbo.

Intervju: Vesna Ristovska Borcič o težavah v partnerskih odnosih

Vesna Ristovska Borcič ni samo vedeževalka, ampak tudi psihoterapevtka z 20-letnimi izkušnjami, ki si pomaga s kartami za tarot in posebno meditacijsko napravo. Ima sposobnost vpogleda v človekove energije in njena naloga je človeku pomagati ozavestiti težave, ki so potisnjene globoko v podzavest.
V Oblačilnici imajo mlade modne oblikovalke, ki rabljene kose predelajo.

V Sloveniji vsako leto na odpadu konča 20 tisoč ton rabljenih oblek

Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva DSP Center ima sedež v Ljubljani. V okviru projekta Tovarna del – tekstil v stanovanjskih soses­kah v Ljubljani zbirajo rab­ljen tekstil, ki ga obdelajo, preoblikujejo in prodajajo. S projektom ozaveščajo javnost o pomenu ločenega zbiranja rabljenih oblačil in tekstila. "Navsezadnje je pri nas kar od 15 do 20 odstotkov dobre rabljene robe," poudari Mitko Ivanovski, zadolžen za odnose z javnostjo v DSP Center.
Intervju: Apollinariya Koprivnik

Intervju: Apollinariya Koprivnik

Apollinariya Koprivnik je Rusinja, ki se je pred dobrima dvema letoma iz Sibirije preselila v Slovenijo. K nam jo je pripeljala sila ljubezni, in čeprav je bila selitev zanjo naporna, se je v novem okolju lepo znašla. Selitev je že tako težka, sploh če greš pet tisoč kilometrov stran od domovine.
Oljar Gorazd Kocbek

Intervju: oljar Gorazd Kocbek, o bučnem olju in še več

Po velikem prizadevanju in dolgoletnih sestankovanjih je postalo odločeno: Slovenija je dobila 15. slovenski izdelek, registriran pri Evropski komisiji. Štajersko prekmursko bučno olje je tako postalo uradno registrirano tudi v Bruslju, čeprav nam je pri zaščiti izdelka močno nasprotovala naša soseda Avstrija. Naš sogovornik, oljar Gorazd Kocbek, član združenja GIZ Golica, nam je podrobneje razložil, kaj se je dogajalo.
Interviju: Božidar Jezernik

Intervju: Božidar Jezernik

Antropolog in etnolog Božidar Jezernik, avtor knjige Kava  Čarobni napoj, med drugim pripoveduje, da si je za kavo treba vzeti čas in je zato tudi povezana s komunikacijo, za katero ni več nujno, da poteka iz oči v oči. "Danes ti računalnik pač omogoča, da komuniciraš z ljudmi, ki so na drugi strani sveta, so ti pa zanimivi."
Tone Ančnik

Intervju: Tone Ančnik

Čeprav se je Tone Ančnik dolgo upiral vstopiti v svet starodavnega gibalnega rituala kitajskega izvora taj či čuana, danes ne samo da vadi in poučuje druge, piše tudi knjige o počasnem, nežnem in nihajočem, skoraj hipnotičnem gibanju. Njegova tretja knjiga Thai chi chuan izziv notranje igre je 'rezultat' 19-letne vadbe taj čija.
Matic Suhadolc

Intervju: Matic Suhadolc

"Arhitekt bi moral biti neke vrste ustvarjalec. Nekateri pravijo umetnik. Tega ne bi ravno potrdil. Odvisno od njegove osebne usmerjenosti. Pota v življenju so zelo čudna. Ljudje imajo talent za risanje ali skiciranje, kar ni slabo. Veliko mojih kolegov se je povsem posvetilo slikarstvu. Zase velikokrat pravim, da sem zidar. Smo zidarji, ki se bojujemo z operativo, ki nam je zelo nenaklonjena. Po drugi strani pa tudi novinarji vedno podpišejo fotografa, medtem ko imena arhitekta ne napišejo," zaključi razmišljanje o svojem poslanstvu arhitekt Matic Suhadolc.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri