Mojca Briščik, pomočnica izvršne direktorice divizije Modiana v Mercatorju, je skoraj prototip zaposlene sodobne ženske, ki ves čas preskakuje med družino in kariero, vmes pa poskuša skrbeti še zase. Ima pomembno in odgovorno funkcijo v velikem podjetju, je urejena in v dobri kondiciji, predvsem pa je predana mama živahnega triletnika. Z našim intervjujem se nam je uspelo vriniti v njen natrpani urnik, tako da smo jo ujeli nekje na poti v Celje, od koder se vsa družina vsak dan vozi v Ljubljano v službo in vrtec.

Vsak dan se vozite na delo iz Celja v Ljubljano, imate majhnega otroka in zahtevno službo v Mercatorju. Danes je ponedeljek. Kako težko je bilo iti zjutraj v službo?

Srečo imam, da sem 'jutranji človek', da dan začnem z nasmehom, zato zame ni razlike med ponedeljkom ali denimo soboto.

mojca BriščnikKako poteka vaš povprečni dan – od jutra do večera?

Budilka med 5.45 in 6.00, odvisno od dneva, prebujanje sina, priprava zajtrka, okrog 6.40 greva od doma in nato postanek v vrtcu. V Ljubljani sem praviloma do 8. ure, če seveda na poti ni ali prometne nezgode ali cestnih del, ki povzročajo zastoje.

Menite, da ste dobro organizirani? Pravijo, da mora imeti vsaka zaposlena mama dobro razvito mrežo ljudi, ki ji pomaga. Jo vi imate? Kdo vam najbolj pomaga?

Srečo imam, da imava s partnerjem razdeljen urnik, jaz sem 'jutranja izmena', on 'popoldanska' (on prevzame otroka v vrtcu), in če vnaprej veva, da naju bodo službene obveznosti zadržale dlje, kot je vrtec odprt, se obrneva za pomoč na njegove starše.

Imajo vaši šefi razumevanje za mame in seveda tudi za očete? Kako vam grejo naproti?

Srečo imava, da delava v podjetjih, ki sta do družin prijazni. Sočasno, ker moje delo ni nujno vezano na pisarno, lahko delam tudi od doma takrat, ko je sin bolan. Je pa res, da si ponavadi s partnerjem skrb porazdeliva glede na obveznosti, ki jih imava. Velikokrat pa nama na pomoč priskočita babica in dedek, saj sta nona in nono, moja starša, v Kopru.

Imate tudi kaj časa le za partnerja?

Vsak večer, ko sin zaspi, je najin. Zdaj pa razmišljava, da je res skrajni čas, da si vzameva tudi ves vikend zase, in ne le enega dne, saj bo sin Martin februarja star tri leta.

Kdaj pa je za vas najtežje, imate kdaj občutek, da ne zmorete več?

Ko imaš za seboj naporen delavnik, se pozno popoldne usedeš v avto, veš, da te čaka do doma 80 kilometrov, in nato obstojiš za kakšni dve uri na avtocesti. Četudi se veseliš večernega branja knjige z otrokom, si tako utrujen, da bi najraje zaspal poleg njega, a veš, da te zvečer še čaka delo, ki pa ga ne moreš in tudi ne želiš preložiti na jutri.

Kaj vi razumete pod pojmom preživljanje kvalitetnega časa z družino, z otrokom? Kaj najraje delate z Martinom?

Družinska je predvsem sobota dopoldne. S kolesi gremo na celjsko tržnico, najprej na smuti, nato se potepamo po mestu in vse skupaj zaokrožimo s kosilom. Tudi sicer smo z otrokom vsak dan zunaj (če le ni dežja), da preživi čim več časa v stiku z naravo.

Doma po drugi strani pa z Martinom najraje gnetemo plastelin in oblikujemo figurice, včasih tudi zelo abstraktne, (smeh) delamo kolaže – zdaj, ko je vešč rezanja s škarjicami, po novem pa veliko rišemo s prsti (blazinicami) in igramo tenis, saj rad opazuje očija in ga (s svojim mini loparjem) oponaša. Samo najini pa so trenutki zvečer, ko skupaj 'bereva' pravljico za lahko noč ...

Kdaj razmišljate, da bi kar ostali doma in postali gospodinja?

Nikoli.

Kaj je najbolj pomembno za to, da ženska najde ravnotežje med službo, družino, zakoncem in konec koncev tudi s časom le zase?

Če se ženska zaveda in si prizna, da vsega ne zmore sama, in zna to tudi na glas povedati, je to že pol uspeha. Sama menim, da moramo biti najprej zadovoljne s sabo, nato bodo to občutili tudi drugi.

Kako veseli ste, ko pride petek in veste, da imate dva dni prosto? Vsaj tako kot v šoli?

Glede na to, da ne delam v istem kraju, kot živim, mi vožnja dnevno vzame skoraj dve uri, ki bi jih nemara sicer preživela s sinom in partnerjem, zato je vikend neprecenljiv čas za družino, ki se ga tedensko veselimo vsi trije.

Se kdaj po vikendu oddahnete, da je ponovno služba, saj si morate malo spočiti od družine?

Ne, nikoli. Rada preživim kvaliteten čas s svojima fantoma, zato imam srečo, ali nesrečo, kot želite, da čas dobesedno prehitro mine ... (smeh)

Kaj najraje počnete, ko imate čas le zase?

Ukvarjam se s športom, saj zanj nimam nikoli dovolj časa, no, kot bi si sama želela. Sicer pa rada sežem tudi po kakšni zanimivi knjigi. Ravno pred kratkim sem zaključila branje knjige z naslovom Moč navade avtorja Charlesa Duhigga, ki bi jo zlahka priporočila ženskam, ki jim v življenju zmanjkuje časa ali so ujete v dnevne rutine, ki jih na trenutke utesnjujejo.

Lisa - 40/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 40/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.