Anesteziologi se skupaj z bolnikom borijo za njegovo čim boljše preživetje in daleč od tega, da bi skrbeli le za anestezijo med operacijo. Dejstvo pa je, da se bolnik, če anesteziolog dobro opravi svoje delo, operacije in njega sploh ne spomni, med drugim pove o delu anesteziologov predstojnica Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok red. prof. dr. Vesna Novak Jankovič, dr. med.

Kakšen je vaš poklic?

Anesteziologi smo zdravniki s končano specializacijo, ki traja šest let. V naš delokrog spada perioperativna skrb za bolnike – priprava bolnikov na operacijo, zagotavljanje anestezije med operacijo in skrb za bolnike neposredno po operaciji. Anestezija izhaja iz dveh grških besed, ki v prevodu pomenita 'brez zaznave', se pravi prekinitev čutne zaznavnosti.

Splošna balansirana anestezija pomeni, da moramo v večini primerov zagotoviti amnezijo (da se bolnik ničesar ne spomni), analgezijo (da bolnika ne boli), anestezijo (da bolnik ničesar ne čuti), mišično relaksacijo in optimalne pogoje operaterju.

Anesteziolog mora zagotoviti nemoteno delovanje vseh organskih sistemov in mora zdraviti motnje v njihovem delovanju. Anesteziologi tudi oživljamo bolnike ter v enotah intenzivnega zdravljenja skrbimo za življenjsko ogrožene bolnike.

Se ukvarjate tudi z občutkom tesnobe pri pacientu pred operacijo?

V predoperativni pripravi bolnikom dajemo pomirjevala. Med operacijo morajo biti pri pacientu tudi odsotni refleksi. S tem zmanjšamo stresni odgovor bolnika na operacijo in s tem izboljšamo preživetje. Ker se življenjska doba podaljšuje, se v vsakdanji praksi srečujemo s starejšimi bolniki s številnimi spremljajočimi boleznimi.

Se operacij starejših prej niste lotevali?

Danes ne obstajajo starostne omejitve za operativni poseg. Operirajo se tudi devetdeset in več let stari bolniki, pa tudi nedonošenčki in novorojenčki. Edino v UKC Ljubljana se opravljajo operacije nedonošenčkov z majhno telesno maso in nezrelo funkcijo organov, kakor tudi operacije novorojenčkov in otrok s prirojenimi srčnimi boleznimi. Edini v Sloveniji izvajamo transplantacije organov (srce, ledvica, jetra, trebušna slinavka ...).

To pomeni, da se morate vseskozi učiti, če želite biti na tekočem z novostmi?

Naša stroka doživlja izjemen strokovni napredek. Anestezirati bolnika ne pomeni samo zagotavljati anestezijo, ampak kot sem že prej omenila, med operativnim posegom ohranjati optimalno funkcijo vseh organov in zdraviti motnje v njihovem delovanju. To narekuje kontinuirano podiplomsko izobraževanje.

Kako to, da glede na zahtevnost anesteziologija ni poklic, ki je zanimiv moškim?

Tako je pri nas in v Vzhodni Evropi. V zahodni Evropi in razvitem svetu so anesteziologi večinoma moški. Na zahodu se zavedajo pomena stroke. Recimo v Ameriki so anesteziologi plačani kot srčni kirurgi.

Opravljate tudi funkcijo profesorice. Poskušate mlade navdušiti, da se odločijo za specializacijo anesteziologije?

Med opravljanjem vaj na našem oddelku se študentje bolj spoznavajo z našo stroko in aktivnostmi in se potem nekateri navdušijo nad našo specializacijo.

Menite, da anesteziologov primanjkuje le zaradi tega, ker je poklic feminiziran ali še zaradi česa drugega?

Na razpise za našo specializacijo se zdaj javlja veliko število mladih zdravnikov. Prijavljajo se zdravniki z dobrimi ocenami in zato je odločitev o izbiri kandidatov težka, število zaposlitev pa ovira tudi ZUJF.

Si pri selekciji pomagate tudi z dispozicijami kandidatov. Katere dispozicije potrebujejo?

Kandidati morajo imeti razvite ročne spretnosti. Anesteziolog se mora hitro odločati v kritičnih situacijah in nujnih kliničnih dogodkih. Delo anesteziologa je zelo stresno, saj se soočamo z različnimi zahtevnimi problemi.

Imate kakšne priprave ali podporo zaradi stresnega dela?

Bolj si pomagamo sami med sabo.

Predstava o vašem delu se nam bolj ali manj vrti okrog tega, da med operacijo 'sedite' ob vzglavju pacienta.

Po tej predstavi mi nič ne delamo. V resnici smo kot pilot v letalu, saj s številnimi monitorji pri bolnikih nadzorujemo vse življenjske funkcije (delovanje srca in ožilja, pljuč, ledvic, jeter, možganov, merimo globino anestezije ...) in kot sem že rekla, zdravimo motnje v delovanju teh organov.

Kaj osebno je vas privedlo k specializaciji anesteziologije?

Ko sem se po končani Medicinski fakulteti odločala o specializaciji, me je pritegnil razpis UKC Ljubljana. To specializacijo sem začela tudi zato, ker me je izredno veselilo delo v intenzivni medicini.

Bi lahko za svoje delo rekli, da je tudi adrenalinsko?

Lahko. Seveda delamo tudi ponoči. V dežurni službi mora biti anesteziolog v dobri psihofizični formi. Anesteziolog mora biti nekonfliktna oseba, ker dela v timu, in to delo ni za osebe s prevelikim egom.

So pri vašem delu kakšna dodatna tveganja, škodljivi vplivi?

So, saj delamo v območju ionizirajočega sevanja, izpostavljeni smo vplivu anestezijskih plinov in okužbam z multirezistentnimi bakterijami.

Nekoč so se bolniki bali, da se po anesteziji ne bodo več zbudili, kako je s tem danes?

Zdaj bolnike nadzorujemo s takšnimi aparaturami, da je zagotovljena visoka stopnja varnosti.

Zakaj pa ni zaželeno biti večkrat pod anestezijo?

Osrednje živčevje je ciljni organ, na katerega vplivajo anestetične učinkovine. Dolga leta so raziskovalci in klinični zdravniki menili, da se nevrološke in psihične funkcije povrnejo v prejšnje stanje, ko preneha delovati anestetična učinkovina.

Novejše študije pa dokazujejo, da anestetiki lahko povzročijo pooperativne spoznavne motnje (npr. motnje v spominu, zaznavanju in predelavi informacij). Možgani so še posebej občutljivi na začetku in proti koncu življenja. Kratkotrajna izpostavitev anestetikom ne pušča trajnih posledic. Na pojav pooperativnih spoznavnih motenj bolj kot anestezijska tehnika vplivajo vnetje, obseg kirurškega posega, pooperativni zapleti, stresni odgovor in čas hospitalizacije.

Poleg tega, da ste predstojnica Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in profesorica, delate tudi kot anesteziologinja?

Kot anesteziologinja še delam. Dopoldne bolj težko, ker je kar precej menedžerskega dela. Smo zelo velik oddelek, decembra 2014 nas je bilo skupaj zaposlenih 387, od tega 85 specialistov anesteziologov in 40 mladih specializantov, 212 medicinskih sester, med njimi 156 diplomiranih medicinskih sester, 35 respiratornih fizioterapevtov, 16 bolničarjev in 11 administratork.

Ste pravzaprav leteči in delujete tam, kjer vas potrebujejo?

Naš Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok je vodilna strokovna institucija na področju anesteziologije in intenzivne terapije operativnih strok v Sloveniji. Organizacijsko smo razdeljeni na: Oddelek za anesteziologijo, Oddelek za intenzivno terapijo (CIT), Oddelek za terapijo bolečine, Oddelek za respiracijsko terapijo, Razvojni oddelek in Predoperativno anesteziološko ambulanto.

Svojo dejavnost dnevno izvajamo na povprečno 65 deloviščih Kirurške klinike, ORL-klinike, Očesne klinike, Ortopedske klinike, Interne klinike, KIR, Pediatrične klinike, Infekcijske klinike, Nevrološke klinike, Stomatološke klinike, Ginekološke klinike in Porodnišnice, poleg tega pa izvajamo še donorsko in eksplantacijsko dejavnost ter implantacijsko dejavnost na področju ledvic, jeter, srca in pljuč.

Zagotavljamo intenzivno zdravljenje bolnikov v CIT-u, na Opeklinskem oddelku zdravljenje vseh opeklin, na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja – KVIT in zdravljenje ter nadzor bolnic v EIN – Ginekološka klinika, Oddelku za reprodukcijo in v Porodnišnici. Zagotavljamo respiratorno fizioterapijo na vseh oddelkih Kirurške klinike, na ORL-kliniki, Pediatrični kliniki ter na oddelkih Interne klinike, odvisno od potreb.

Ambulantno dejavnost izvajamo v Ambulanti za terapijo kronične bolečine, v Službi za zdravljenje akutne pooperativne bolečine, Ambulanti za respiratorno terapijo in v predoperativnih anestezioloških ambulantah. Izvajamo sekundarne – medbolnišnične helikopterske transporte življenjsko ogroženih bolnikov.

Odgovorni smo za izvajanje reanimacij za ves UKCL, poučevanje zdravstvenih delavcev UKCL iz temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja, strokovno usposabljanje s področja intenzivne terapije za diplomirane medicinske sestre Kirurške klinike, praktični pouk zdravstvene nege s področja anestezije za študente Zdravstvene fakultete Ljubljana, strokovno usposabljanje za zdravstvene tehnike reševalce iz UKCL in drugih reševalnih služb, strokovno usposabljanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov reševalcev iz zdravstvenih ustanov v Sloveniji.

Naši zaposleni so nazivni asistenti in učitelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Sodelujemo v strokovnih komisijah na nivoju UKCL in na republiškem nivoju. Smo Evropski učni center na področju svoje stroke, pridobili smo petletni certifikat Certificate of Accreditation of a European Centre for training of anaesthesiologists.

Smo eden izmed dveh centrov v Sloveniji, kjer specializanti opravijo celoten program specializacije, vključno s specialističnim izpitom. Delamo raziskave, vključeni smo tudi v evropskih raziskovalnih centrih, pri nas pa se opravlja tudi evropski izpit iz anesteziologije. Objavljamo tudi v svetovnih znanstvenih revijah, smo predavatelji na evropskih kongresih, vsepovsod smo prisotni. Letos septembra je evropsko združenje za regionalno anestezijo izbralo Ljubljano za mesto, kjer bo kongres.

Vas je premalo?

Soočamo se s kroničnim pomanjkanjem kadra tako zdravnikov kot tudi medicinskih sester. Pomagamo si s specializanti anesteziologije, z upokojenimi anesteziologi in upokojenimi medicinskimi sestrami.

Glede na to, da dežurate in ste tudi dostopni 24 ur, kako vaše delo vpliva na zasebno življenje?

To ni služba, je stil življenja. Ne prideš domov in službi zapreš vrata. Doma tudi pišeš članke, študiraš, saj je stalno nekaj novega. Na srečo je moj mož bil kirurg in je to razumel. Računajte, da povprečno pet- do šestkrat na mesec dežuramo. Šest do osem let profesionalnega življenja dobesedno preživimo v bolnišnici.

Ste anesteziologi prisotni tudi pri gastroskopijah, kolonoskopijah ...?

Če bi nas bilo več, bi lahko pri preiskavah večkrat zagotovili prisotnost anesteziologa.

Kako svoje specializante pripravljate na stres?

Starejši kolegi jih kot mentorji in učitelji postopoma uvajajo v stroko. Ko dosežejo določena znanja in sposobnosti, jih temu primerno tudi obremenimo z nalogami. Tako se postopoma naučijo obvladovati stresne situacije.

Kaj bi rekli vi za svoj poklic, kaj ste anesteziologi?

Bojevniki. Skupaj s kirurgi se borimo za bolnikovo čim boljše preživetje.

Se vam kdaj šibijo kolena?

Bolj si rutiniran, bolje obvladuješ stres. Ko dobiš izkušnje in znanje, ti je veliko lažje. Na začetku, ko se učiš, pa je zelo stresno. Zdi pa se mi, da kolegi ne bi vztrajali in vzdržali pri poklicu, če ga ne bi imeli radi. To je stil življenja.

Kako doživljate krhkost bivanja – zdaj si, naslednji hip te lahko ni več?

Zelo smo občutljivi, nobeden od nas ni za vse veke. Občutka za ljudi nikoli ne izgubiš. Ne smeš, ker drugače nisi človek. Ne smeš otopeti, ker potem ne reagiraš primerno. Delo ti ne sme postati povsem rutinsko, zlasti če gre za otroke, mlade ljudi, hude prometne nesreče.

Kako se počutite, ko vam uspe rešiti nekoga, ki je na meji preživetja?

Zadovoljen si. To nam veliko pomeni in daje moči za nadaljnje delo. Čudovit je občutek, da si nekomu pomagal preživeti. Gre za močne občutke.

Koliko ur lahko trajajo operacije?

Operacije lahko trajajo tudi dalj časa, kar je odvisno od predoperativnega stanja bolnika, osnovne bolezni in zahtevnosti operacije. Velikokrat sem bila prisotna pri večurnih operacijah. Večkrat se je tudi zgodilo, da smo v dežurni službi neprekinjeno delali 24 ur.

Kakšni ste potem?

Potem si popolnoma izčrpan. Prideš domov in si zanič. Življenje je vsakdanja borba, trudiš se za sožitje s preostalimi ljudmi. Moramo se izogibati konfliktom in se razumeti z bližnjimi, sodelavci in še posebej moramo biti humani do bolnikov.

Kaj bi sporočili vsem kolegom anesteziologom?

Zelo spoštujem svoje kolege in vse sodelavce, mislim, da smo dober kolektiv in večinoma dobri ljudje. Smo zelo pozitivni.

Napisala: Suzana Golubov

Lisa - 13/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 13/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.