"S tradicijo lectarstva je družina Perger iz Slovenj Gradca od leta 1757 edinstvena v Evropi, saj sta sinova Boštjan in Lucian že deveta generacija, ki sledita družinskemu izročilu," pove medičar, lectar in svečar Hrabroslav, ki je sicer inženir živilstva. Pravzaprav družina Perger, oba sinova, hčerka in žena, s tem živijo, pomagajo pa jim tudi drugi člani družine. Zgodb, povezanih z njihovo umetnostno obrtjo, ki se posveča tudi svečarstvu, zlepa ne zmanjka.

Beseda lect izvira iz nemške besede 'Lebezelt'. 'Zelt' je skrajšava za 'Zelten', kar pomeni plitek kolač, medtem ko 'Leb' verjetno izvira iz staroslovanske besede hleb. Dejstvo, da je beseda germansko-slovenskega izvora, simbolično nakazuje skupen izvor lectarske dejavnosti. Lectu lahko po slovensko povemo tudi strdenje, kar prav tako pomeni plitek medeni kolač.

1. Energetska sveča

energetska sveča

Izdelana je iz naravnega čebeljega voska v spiralni obliki. Tako vibrira v prostor in s tem oddaja eterična olja, ki so v naravnem vosku. Spiritualna vibracija oblike, ki deluje kot energija kundalini in jo proizvaja sedem čaker v človekovem telesu, je feng šui umetnost kitajskega načina čiščenja prostora. Osnova so eterična olja, ki so v čebeljem vosku. Za energetsko svečo so z naravno destilacijo naredili eterično olje – medeni parfum, ki je v svetu edinstven.

Za liter medenega parfuma so potrebovali 800 kilogramov prvovrstnega slovenskega medu. Energetsko svečo, kot protokolarno darilo RS, so v dar dobili: gospod Borut Pahor, gospod Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek, George Bush, Vladimir Putin, papež Janez Pavel II, papež Benedikt XVI, dalajlama, Sai Baba, Donald Trump ...

2. Tradicionalni lectarski konjički

lectarski konjički

"Ti so sicer ležeči, a žena pravi, da je konj preveč plemenita žival in smo jih naredili stoječe. Ta konj je dobil prvo nagrado v etnografskem muzeju v Osaki.

3. Lectarski okraski za božično okrasitev drevesc

"Leta 1997 smo v Vatikanu s svojimi lectarskimi okraski okrasili več kot 38 jelk. Med krašenjem so zunaj pili našo prvovrstno medeno brezalkoholno staroslovansko pijačo, ki se toči iz posebnih vrčev, jedli pa so naše medenjake in bombone, medtem ko smo notri krasili jelke z okraski iz lecta. Uporabili smo več kot 12 tisoč okraskov. Jelke smo z obema sinovoma krasili teden dni, medtem ko je na vsaki strani stal švicarski gardist, ki nas je čuval. Okraske smo delali skoraj leto dni."

4. Rudijev šah

lectarski šah

"Oče je po naporni peki lecta s kozarčkom rujnega in prijatelji vedno igral šah, kakor tudi pokojni brat. Zato smo v spomin na očeta iz lecta naredili Rudijev šah ter Mitjev šah, ki je v spomin na brata. V dar ga je dobil večkratni svetovni prvak v šahu, gospod Garry Kasparov."

5. Sedemindvajseterica za mir, ljubezen in prijateljstvo

evropa

Ta je razstavljena v evropskem parlamentu v Bruslju. Niso fascinantne samo barve, na oblekah figur iz lecta so tudi etnografski vzorci iz posameznih držav.

6. Medenjaki, stari tudi 97, 60 in 53 let ...

"Oče je bil enajsti otrok in prvi sin. Ko se je rodil, je njegov oče naredil bogato pojedino za vso vas in vse sorodstvo, spekel pa je tudi medenjake. Tiste, ki jih niso pojedli, je shranil v določen prostor ter rekel, da jih bo hranil za vnuke. Ti medenjaki so ohranjeni še danes.

Tudi moj oče je shranil neke medenjake, s čimer smo dokazali, da je možno, če delaš iz naravnih materialov, brez konzervansov, naše medenjake ohraniti užitne dolgo. Naši lectarski izdelki so narejeni iz posebnega medenega testa, ki počiva v več kot 250 let starih hrastovih čebrih, in sicer najmanj 60 dni. Tudi zaradi tega so v suhem prostoru obstojni več kot 50 let."

V sodelovanju s čebelami

"Vsak svečar, ki ni tudi medičar, ni pravi, je priučen. Mora biti medičar, lectar in svečar. Mi pravimo, da sodelujemo s čebelami. Iz tistega, kar čebela prinese, naredimo izdelek. Za lectarstvo je to med, za sveče pa vosek.

Smo še edini, ki uporabljamo čebelji vosek, tudi za krstne sveče, ki so na Štajerskem zelo pomembne in jih delamo iz čistega beljenega voska. Edini v Evropi ga belimo na soncu. Pravi lectarji morajo znati delati medenjake, lectarske figure, bombone, lizike, pijačo, sveče in še veliko drugega. So pa tudi kakšni, ki so se naučili malo krasiti in delajo lecte."

7. Domači bomboni in lizike

"Ko sem bil star tri leta, je starejši brat v škatli od vžigalic zbiral muhe in čebele ter gledal, kako se tepejo. Nekega dne sem mu jih izpustil, medtem pa sta oče in mama nesla maso za bombone, ki je bila ravno kuhana. Ta masa je tako vroča, da se topi steklovina, saj ima 200 stopinj C. Mamo je speklo, zato je maso spustila. Medtem ko me je brat lovil, sem padel v vrelo maso.

Šest mesecev sem bil klinično mrtev. Oče me je vlekel iz vrele mase in ko me je izvlekel, me je na juriš odnesel v bolnišnico. Po šestih mesecih, ko sem se zbudil, so me prišle gledat skupine, tudi iz tujine, ker sem bil slovenski in evropski fenomen. Ko sem se zbudil, se mi je naredila še ena glava – mehur iz sladkorja in kože, pravzaprav sem imel take mehurje po vsem telesu. Primarij me je stalno frcal po tem velikem mehurju, ki je nekega dne padel in sem še dolgo časa bil brez las, kot kapucinar."

Iz preteklosti za prihodnost

"Strokovno nismo nikogar, ki ni iz naše družine, vpeljali v lectarstvo. Je kar nekaj družinskih skrivnosti, saj gre znanje iz roda v rod. Delamo izdelke, ki so obstojni več kot 50 let, za kar moraš nekaj vedeti. V vsakem izdelku je kakšna posebnost, za katero vemo le mi. Zapisanega je bolj malo, gre za ustno izročilo. Se pa tudi sproti izpopolnjujemo in učimo.

Zato sodelujemo tudi z oblikovalci, med katerimi je tudi Oskar Kogoj, s katerim imamo že več kot 70 skupnih izdelkov. Več ljudi več ve. Stalno moraš iti z roko v roki, s preteklostjo in prihodnostjo, delati na temeljih starih ljudi, črpati iz tega in kaj dodati ali izboljšati."

Lectar si ali nisi

"Če delaš z ljubeznijo, potem ti nekaj uspe. Tudi otroke učimo, da delajo z ljubeznijo. Pravzaprav je to prirojeno, si ali nisi. Izziv mi je, da je stalno nekaj novega in gremo stalno naprej v sodelovanju z drugimi, saj sam nisi za vse. Najpomembnejše je timsko delo."

Vedno nekaj novega

"Naši medenjaki so edini na svetu, ki vsebujejo cvetni prah, matični mleček in propolis. Sin je bil športnik in je prišel na idejo, da naredimo staroslovansko medeno pijačo brez alkohola. Naredili smo tudi medeni šampanjec – penino. Da se navadno vino spremeni iz mošta v vino, traja leto dni, medeno vino potrebuje dve leti, šampanjec pa šest. Stalno razmišljam, kaj novega lahko naredimo."

8. Izpoved ljubezni

"Lectovo srce je od nekdaj bilo z ogledalom in verzom. Ljudem na podeželju se je bilo nerodno povedati, da imajo nekoga radi. Kupili so lectovo srce z verzom in ogledalcem, ki je izpovedalo ljubezen. Potem je dekle lahko doma od časa do časa vzelo v roke lectovo srce, se vanj pogledalo in prebralo, kako jo ima rad.

Tudi verzi na naših srčkih imajo svoj pomen. Imamo več kot tisoč različnih verzov. Recimo mama, ki je bila profesorica slovenščine, si je izmislila naslednji verz: "Veselo je na svet živet, pa eno tako ženo imet, da mož in žena sta oba le enega srca."

Ogromno medu

"Nekoč so lectarji morali znati dobro govoriti in prodajati, bolje od vseh drugih obrtnikov, ker je tri četrtine populacije bilo nepismene, pa tudi že od nekdaj lect ni bil nekaj, kar si nujno potreboval. Bil je luksuz in so ga morali znati prodati, stranko prepričati. Medenjaki so bili boljši od vsake torte, tudi med je bil boljši.

Letno porabimo ogromno medu, včasih pa smo ga porabili še veliko več. Dobivamo ga iz Bele krajine, kjer je drugi najboljši med na svetu."

Ponosen na sinova

"Najbolj sem ponosen na sinova in na to, da bo lectarstvo šlo naprej v naslednji rod. Lucian je naredil novo paleto izdelkov – bio medenjake, ki se bodo prodajali po vsem svetu. Tudi sicer vse delamo z naravnimi materiali.

Smo rokodelci, ki se ukvarjamo z eno od najstarejših obrti. Lectarstvo namreč živi le v nekdanjih avstro-ogrskih deželah, v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Naša specifika je natančnost, saj za Slovence velja, da smo pri lectarstvu najbolj natančni."

Promovirajo Slovenijo in lecte

"Moja prva ljubezen je delo, druga pa potovanja. Kjerkoli smo, reklamiramo Slovenijo in svoje srčke. Ukvarjamo se tudi s srednjim vekom, kot skupina namreč nastopamo in v kostumih uprizarjamo različne srednjeveške dogodke."

Več o Hiši mojstrovin – Perger 1757 na: http://perger1757.si/

Pripravila: Suzana Golubov

Lisa - 5/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 5/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.