Mojca Gregorčič, ki deluje v okviru Centra M – centra za osebno rast in večjo kakovost življenja, s pomočjo astrologije prepoznava prednosti in slabosti na različnih življenjskih področjih v izbranem trenutku.

Neustrezna čustvena stanja, težave in odklone uravnoteži, odpravlja ali omili s pomočjo hipnoze, poglobljene meditacije in Bachovih cvetnih esenc. Ravnokar je izšla njena knjiga, priročnik Uporabna astrologija s pripisom z razumevanjem astrologije do polnega uresničevanja lastnih potencialov.

Pridejo ljudje po navadi do vas, ko imajo težave?

Mojca Gregorčič: Načeloma, ko se pojavijo težave, ljudje poiščejo pomoč. Zagotovo, ko zmanjka lastnih moči, resursov poiščejo pomoč, nasvete, kako bi lahko prišli čez te težave in jih nadgradili. Včasih nekdo misli, da bo to samo bližnjica, da bo le en obisk, pogovor zadostoval, ampak ni tako. Tu se delo šele začne.

Kako takšnemu človeku pomagate?

Mojca Gregorčič: Najprej pogledam njegovo astrološko karto, da skupaj vidiva, kje so njegove prednosti, potenciali in kje je izvor težav. Po naravi sem optimist, tako vedno poiščem dobre stvari v človeku, da jih obudi, ali so morda nekje pozabljenje, da jih okrepi. Izhajam iz tega, da naj človek dela na tistem področju, kjer je dober, potem bo lažje šel čez stvari, ki so težje, kjer ni tako močan ter bo potem tudi tam imel rezultat. Astrologija služi kot detekcija, da ugotovimo, kje je težava in hkrati, kje je priložnost. Na enem delu življenja imamo priložnosti, na drugem pa moramo stvari urejati, predelati do konca. Vedno rečem, da se človek osredotoči na to, da mu bo potem lažje. Naslednjemu koraku dodam hipnozo, pogovor in meditacijo.

Si pomagate z astrologijo in hipnozo?

Mojca Gregorčič: Astrologija mi služi za detekcijo, da prepoznam, kako človek razmišlja, komunicira, kako moram k njemu pristopiti, kakšne so njegove korenine, izvor, kjer je velikokrat precej težav. Kako se povezuje z drugimi ljudmi, kakšna so njegova partnerstva, ali je ambiciozen ali je bolj zaprt vase, ali je kreativec ali bolj matematičen tip … Vse to dobimo iz rojstne astrološke karte, ki je kot genetski zapis in je za vsakega človeka edinstven. Tudi za dvojčke, čeprav se rodijo hkrati, saj je vedno pozicija prvorojenega in drugorojenega. V našem življenju so pomembne tudi vloge, ki jih dobimo in nam jih potem družina prizna: recimo prvorojeni otrok, drugorojeni otrok. V astrološki karti se pozna, ali je človek bil doma sprejet ali je dobil podporo v najnežnejših letih, so njegova pričakovanja bila izpolnjena, je doma imel toplino, ljubezen, ki jo je pričakoval. Eno so njegova pričakovanja, drugo pa možnosti. Zanimivo je, ko pogledaš karto mame in potem teh otrok. Vsak otrok ima pri sebi mamo drugače zapisano: mama misli, da je dala najboljše, da je dobra mama, ampak en jo vidi kot ukazovalno, drugi pa kot zelo ljubečo, čeprav gre za isto mamo. Tisti, ki ima luno v škorpijonu v svoji astrološki karti, ima občutek, da ga mama nadzoruje, kontrolira, si ga podreja. Nekdo, ki pa ima luno v raku, kjer je luna močna, reče, da je njegova mama najbolj čutna ženska, čustvena, mu ponuja dom, toplino … Sama mama pa lahko ima luno v vodnarju. Gre za to, da nikoli ne moreš nekoga obtoževati, da ti ni dal tistega, kar si pričakoval.

Koliko ima človek možnosti, da sam kreira svoje življenje, glede na to, da pravite, da je naša življenjska pot z rojstvom že začrtana?

Mojca Gregorčič: Da kreiramo svoje življenje, imamo le 15 odstotkov možnosti, vse drugo pa gre svojo pot. Malo ljudi izkoristi teh 15 odstotkov, ker gremo ljudje po navadi po inerciji. Moč, ki nam je dana, uporabijo le najbolj prizadevni, disciplinirani in ljudje, ki spoznajo bistvo življenja ter se zavedajo, da imajo priložnosti za spremembe. Sprememba je tista, ki nas pelje k sebi. Največja traparija je čakati, da bo prišlo do sprememb in v nedogled živeti v istih pogojih in okoljih. Odloči se za spremembo, da bo življenje steklo drugače.

So ponavljajoče se težave tiste, ki nas opozarjajo, da je čas za spremembo?

Mojca Gregorčič: Tako je, težave so tiste, ki nas opozarjajo, ampak velikokrat gremo naprej z razumskim delom, egom in si rečemo, da bomo zmogli, znali, da smo dobri, uspešni. Ne poslušamo pa svojega srca in preveč reagiramo z razumskim delom. Tako se pojavijo nasprotja in potem tudi, če dosežemo cilj, nismo srečni in zadovoljni, ko ugotovimo, da doseženo ni del nas, in se sprašujemo, zakaj smo se borili. Izpolnili smo pričakovanja okloja, partnerja, otrok, nima pa to nikakršne veze z nami. V obeh primerih smo poraženci: če ne izpolnimo ciljev, ki si jih želimo, ali če izpolnimo cilje, ki niso naši in se z njimi poistovetimo. Gre za iskrenost do sebe. Pri vseh postopkih, ko se ukvarjam z ljudmi, vedno rečem: “Šteje iskrenost do sebe, to je največ!”

Odsvetujete, da smo do življenja preračunljivi?

Mojca Gregorčič: Kje pa, življenje je polno presenečenj, lepih in manj lepih, ima vzpone in padce, ampak v povprečju  imamo črto.

Za kakšne spremembe gre, kaj konkretno mislite s spremembami v sebi?

Mojca Gregorčič: V mislih imam tiste spremembe, ki nam prinesejo neko korist, nekaj dobrega. Če se ne spremenimo, če ne zaključimo težavnih odnosov, relacij, bodisi poslovnih, ljubezenskih, prijateljskih …, bomo isto zgodbo ponovili. Mogoče bodo začetki drugačni, tudi potek, bistvo pa bo na koncu isto. To so nedokončane zgodbe, velikokrat nedokončane karmične lekcije. Vsi odnosi so nam poslani, da se iz njih nekaj naučimo, da nekaj, kar nam še ni tako blizu, predelamo, pogledamo na stvar iz drugega zornega kota. To je bistvo. Ne gre le za naš jaz, ego, pomemben je tudi drugi vidik pogleda na to. Ko smo sposobni, pošteni do sebe, ko prerastemo ego in pogledamo tudi druge plati, takrat pridejo tudi rezultati, sreča in izpolnjenost.

Kako pomagate ljudem, da se spremenijo?

Mojca Gregorčič: Večinoma delujem kot motivator, spodbujevalec, pri čemer uporabljam različna orodja. Ljudje že vse vedo, ko pridejo k meni, ampak si tega nočejo priznati. Najprej je pogovor. Ko človek pride k meni, se na prvem posvetu pomenimo o vsem. Ponudim jim, da si preberejo mojo elektronsko knjigo o hipnozi, da se spoznajo s hipnozo, s katero si kot rečeno pri svetovanju prav tako pomagam. Hipnoza je na žalost ljudem še vedno nekakšna stigma, ljudje se bojijo, kaj bodo drugi počeli v 'njihovi glavi'. Na prijeten način jim razložim postopek hipnoze, dejstva, kako se sproščamo na telesni ravni in kako na mentalni, kako jim na začetku posredujem prve enostavne sugestije in kaj bo to prineslo. Hipnoza je naravno stanje globoke, fizične in mentalne sprostitve telesa in uma, ki nam omogoča najiskrenejši in neokrnjen stik s samim seboj in podzavestjo. Je najstarejša metoda samozdravljenja. V vsakdanjem življenju jo uporabljamo na različnih področjih življenja, povsod tam, kjer si želimo sprememb, napredka in izboljšanja.

Kaj imate v mislih, ko pravite, da je hipnoza nekaj, kar že počnemo tudi sami?

Mojca Gregorčič: V hipnozi smo velik del dneva, saj so vsa čustvena stanja tudi hipnotična stanja. Dr. Edward Bach je definiral 39 čustvenih stanj, oziroma 38, plus njegova kombinacija. V veliki večini teh stanj smo večkrat dnevno, se pravi, da je hipnoza del nas, našega vsakdana, recimo, ko beremo dobro knjigo, gledamo dober film …

Gre za osredotočenost na določeno vsebino?

Mojca Gregorčič: Ja, gre za osredotočenost, ko smo se sposobni osredotočiti le na eno stvar, tisto, ki jo želimo predelati. Gre za močno koncentracijo. Hipnoza je v bistvu močna koncentracija, ni spanje, čeprav beseda hipnos izhaja iz grške besede spanje, saj so zelo hitro ugotovili, da je to napaka, ker med hipnozo ne spimo. Nasprotno, med hipnozo se nam obudijo čutila, vsi naši čuti, lahko gledamo in vonjamo. Med hipnozo se dela na področju čutov in čutil. Seveda pa je v hipnozi zelo pomembna tudi vizualizacija, vsak jo izvaja po svoje. Nekdo vizualizira tako, da ima film, sliko, občutenje, nekdo lahko čuti le neko energijo.

V stanje sproščenosti ljudi zapeljem s pomočjo vizualizacije tako, da si predstavljajo prijeten dogodek. Morska obala je recimo vedno prijetna za vse in rečem: “Slišiš šumenje morja, vonjaj vonj morja, občuti toploto peska pod nogami … Kakšno je morje, slišiš galeba? Opazuj ladje na horizontu, opazuj, kako izginjajo. Tam imaš pet jadrnic, gredo druga za drugo.” Ko je mentalno sproščen, gremo na tiste stvari, ki jih je treba urediti, nevtralizirati, izničiti. Vedno se dela na občutjih, da se neustrezen občutek nadomesti z ustreznejšim. Tako med hipnozo najprej podoživi prijeten dogodek iz njegovega življenja ali kakšen, ki ga opišem, potem greva tja, kjer je težava. Če so to fobije, strahovi, gremo naravnost v tisti dogodek, kjer mu je težko, da ta občutek podoživi še enkrat. Ko je v tem občutku, ga spodbudim, da iz sebe povleče dober občutek in čuti, kako dober občutek izniči in nadomesti slabega. Pri hipnozi so orodja sugestija, beseda, občutek in dih. Sugestije, dober si, uspešen … se vedno podajajo v sedanjiku v dovršeni obliki, v prvi osebi. Spodbujam jih, da opazujejo svoje telo in v katerem delu so prvi odzivi, kje so še ostanki neprijetnosti in naj se z dihom usmerijo tja noter. Usmerjam jih, da se v mislih med obrvmi, tam, kjer je tretje oko, povežejo s tistim delom, kjer čutijo neprijetnost in usmerijo nekaj vdihov in izdihov v to smer ter čutijo, kako neprijetnost izgineva.

Mar ni to meditacija?

Mojca Gregorčič: To je poglobljena meditacija. Kdaj delam tudi hipnotično meditacijo, ki ji rečem globoka meditacija. Enkrat mesečno tudi organiziram meditacije z različnimi temami.

Zakaj se, čeprav smo obtičali, upiramo spremembam?

Mojca Gregorčič: Ljudje smo zelo radi v območju udobja. Vsaka sprememba zahteva delo, garanje. Najprej se moraš odločiti za spremembo in potem stopiti iz območja udobja. Ni bližnjic in tega se je treba lotiti iskreno.

Se moramo sami postaviti zase in omogočiti prosto pot svojemu poslanstvu?

Mojca Gregorčič: Najprej se moramo postaviti zase, da hkrati delujemo tudi dobro za druge. Za to potrebujemo moč, samozavest, moramo si zaupati. Odvisno je od tega, kaj smo dobili v mladosti: da si zaupamo, da vemo, da znamo in zmoremo, se zavedamo, da so v nas vedno neki resursi, potenciali, moč in prepuščanja. Življenje nas pelje naravnost, mi pa ubiramo stranpoti in na koncu spet pridemo tja, le da smo na teh stranpoteh izgubili ogromno energije in drugih resursov. Na tej poti z ljubeznijo do sebe prevzamemo odgovornost. Najprej si pustimo prepoznati, kaj so naši potenciali, potem pa sprejmemo življenje in ga živimo odgovorno. Zase in druge, ker tu nismo sami.

Vi pomagate, ko se na tej poti zatakne?

Mojca Gregorčič: Vsi potrebujemo pomoč, vsak izmed nas. Nekateri jo poiščejo, nekateri ne. Oblike pomoči so različne, lahko je že dober prijatelj, ki nas posluša in se z nami pogovarja. Vsi ljudje okrog nas so refleksija nas samih, saj nam nastavljajo ogledalca.

Nas tudi naše življenjske situacije odsevajo?

Mojca Gregorčič: To so življenjske lekcije. Če se ponavljajo, pomeni, da se zadnjič nismo naučili, predelali, kot je treba. Zato dobimo podobno lekcijo, mogoče z drugimi ljudmi v drugih situacijah, ampak poanta je ista.

V pravem trenutku dobimo ravno tisto, kar potrebujemo, univerzum nam vedno pošlje toliko, kot ve, da zmoremo. V te stvari se moramo podati pogumno, treba se je odločiti, ali bomo cepetali na mestu ali šli naprej. Nagrada je vedno krasna: izpolnjeno in polno življenje. Zadovoljstvo je, da lahko živimo to, kar smo, da peljemo življenjsko nalogo, živimo svoje poslanstvo in da vibriramo, saj je veliko odvisno od vibracij. Telo nam na podlagi vibracij vedno sporoči, ali je nekaj za nas ali ne.
Poiščite si ljudi, človeka, ki je kompatibilen z vami, in ga začutite v prvem trenutku, preden spregovorita, ko se energija izmenja in poteka neverbalna komunikacija. Že takrat veste, ali bo ta oseba dobra za vas ali ne. Če vas nekaj moti, lahko je to nekaj banalnega, ne boste osredotočeni, ker se ne boste prepustili, ker ne boste zaupali in potem terapija ne bo tako uspešna. Pojdite naprej, iščite, spoznavajte …

S katerimi področji se ukvarjate pri hipnozi?

Mojca Gregorčič: Pri hipnozi se ukvarjam samo z nekaj področji. Prvo je samozavest: si upamo ali ne upamo. Potem je družina, izvor: od kod prihajamo, kaj smo dobili, česa nismo, kaj smo pričakovali. Potem so še odnosi vseh vrst, med njimi tudi partnerstvo. Tukaj je spet zgodba, kjer mi rastemo in se spreminjamo. Vse se vrti okoli teh zgodb, seveda s pomočjo različnih oblik komunikacije: kako smo sposobni skomunicirati stvari, kako jih dojamemo, razumemo. Ljudi učim odprtosti, iskrenosti, poslušanju. Poudarjam, da je tukaj, kjer smo, varno, da smo sprejeti in vse ostane tukaj.

Ljudje smo vibracija in tako kot vibriramo, takšne ljudi pritegnemo. Nekateri prepoznajo šibke vibracije in se želijo s tem okoristiti. Mi temu grdo rečemo, da nas navohajo.

Se je tega treba bati?

Mojca Gregorčič: Moramo biti močni. Ko nas je strah, smo ranljivi. Čim nas je strah, postanemo šibki. Strah je velikokrat poglavitna težava oziroma podaja večna vprašanja “Kaj bi bilo, če bi bilo?” Poskusi, preizkusi.

Nas hipnoza pelje po bližji poti do rešitev?

Mojca Gregorčič: Ne, ne gremo po bližji poti, ker pri hipnozi delamo s podzavestjo in podzavest je neokrnjena baza našega spomina, genetičnega in kolektivnega, Je naše jedro, tam notri je vse. Hipnoza ni bližnjica, je pa skrajšana pot, ker gremo takoj v bistvo težave. Mi se vsak dan hipnotiziramo, ko si kaj govorimo, zato pazimo, kaj si govorimo “Spet mi ne gre, nisem dober …”

Je največje darilo to, da imamo sebe?

Mojca Gregorčič: Ja, to in da smo iskreni do sebe, da se cenimo, zelo pomembna je ljubezen do sebe. Ljudje recimo pridejo in rečejo, da jih partner ne mara, ampak tudi sami sebe ne marajo. Ko bodo imeli radi sebe, bodo v njihova življenja prišli ljudje, ki jih bodo imeli radi. Vsi jih ne bodo imeli radi, le ljudje, s katerimi so kompatibilni. Družimo se z ljudmi, ki nas podpirajo in imamo z njimi nekaj skupnega.

Kako je v zvezdah zapisano prihajajoče leto?

Mojca Gregorčič: Prihajajoče leto, je leto Venere, prijetno leto. Venera je lep planet, vlada znamenju tehtnice in bika, kjerkoli imamo Venero v rojstni karti, tam najbolj uživamo. Sicer bo Venera prehajala čez različna znamenja, kar je vedno izziv, ker vsakič, ko Venera prehaja v različna znamenja, tudi mi podoživljamo te energije. Ne živimo samo svoje energije, vedno so priložnosti. Na eni strani je to zgodba financ, tudi samozavesti. Imeli bomo priložnosti, da razčistimo odnose, če smo recimo ujeti v neustreznih odnosih, da jih izboljšamo ali zaključimo, gremo naprej in se ne vrtimo znotraj nerazrešenih odnosov. Pomembno pa je tudi, kako jih zaključimo. Odnos moramo zaključiti tako, da je za obe strani v redu. Moramo biti pošteni do sebe in drugih, pošteni, ker če ne zaključimo odnosov, se naslednjič ujamemo v isto zgodbo, in vse, kar je nerazrešeno, podarimo svojim potomcem. To so zgodbe, ki se ponavljajo iz generacije v generacijo. Treba se je potruditi, tudi zase, da razbremenimo sebe in otroke, saj šteje tisto, kar delaš, in ne tisto, kar govoriš.

Foto: Primož Predalič

Liza - 51/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 51/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.