O tem, kaj pomeni dobra srednja šola, smo se pogovarjali z ravnateljem Gimnazije Kranj mag. Francem Rozmanom.

Kaj je po vašem mnenju posebnost vaše gimnazije?

Ravnatelj Rozman: Gimnazija Kranj je velika šola. Velikost nam omogoča, da naši dijaki lahko drugi ali tretji tuji jezik izbirajo med štirimi jeziki, da lahko izberejo poljubna izbirna maturitetna predmeta brez omejitev (izvajanje zagotavljamo ne glede na število prijav).

Vpisujemo prav dobre in odlične učence, tako da ne dobimo samo homogene populacije super odličnjakov. Prav vsi pa se zavedajo, da so prišli na zahtevno šolo, zato so se pripravljeni potruditi. Pri tem so, ob pomoči učiteljev, zelo uspešni. Imamo podpovprečni osip in odlične rezultate na maturi.

Kakšna je po vašem uspešna gimnazija – srednja šola?

Ravnatelj Rozman: Uspešna srednja šola mora biti v prvi vrsti poštena do javnosti. Učencem in njihovim staršem mora jasno povedati, kaj pričakuje od vpisanih učencev in kaj v letih šolanja omogoči svojim dijakom. Dijakom mora pomagati uresničiti njihove sanje.

Uspešna gimnazija dijaka pripravi za uspešen študij. Če smo do dijaka pošteni, potem bo ob koncu drugega letnika vedel, koliko truda mora vložiti, da bo opravil maturo, in koliko, da bo lahko študiral tudi na najzahtevnejših fakultetah.

S čim se po vašem meri uspeh gimnazije?

Ravnatelj Rozman: V prvi vrsti po tem, kaj se je z maturanti zgodilo leto dni po maturi. Koliko se jih je vpisalo na prvo študijsko usmeritev in kako uspešni so bili po prvem letniku fakultete. Ta podatek bi bil za bodoče 'uporabnike' šole in tudi za davkoplačevalce najbolj zanimiv. Na žalost ni nihče pristojen oziroma zadolžen, da bi te podatke zbral, zato šole, ki nas zanima, kaj se dogaja z našimi nekdanjimi dijaki, na različne načine poskušamo priti do teh podatkov.

Kaj mora uspešna gimnazija zahtevati od svojih dijakov?

Ravnatelj Rozman: Na Gimnaziji Kranj se držimo pravila, ki so se ga domislili drugi, daleč pred nami, glasi pa se: "Če od dijaka nikoli ne zahtevamo, česar ne zmore, ne bo nikoli dosegel, kar zmore."

Kaj pa ponujati?

Ravnatelj Rozman: Dijakom je treba ponuditi zanimive obšolske dejavnosti, ki jih razveseljujejo najbrž bolj kot naporen trening možganov.

Z jasnimi pravili jim moramo zagotoviti varno okolje, v katero bo vsaj znosno prihajati. Pričakovati, da dijaki komaj čakajo, da pridejo v šolo, je morda malce iluzorno, da bi jih bilo pa strah hoditi v šolo, je pa tragično.

Šola mora imeti vzpostavljene mehanizme, da dijaku ob učnih ali drugih problemih pomaga te rešiti (dopolnilni pouk, govorilne ure za dijake, svetovanje ...).

Koliko je pomemben vzgojni moment?

Ravnatelj Rozman: Mark Twain je rekel: "Vzgoja je organizirana obramba odraslih proti mladini." Vzgoja je v domeni staršev. Šola lahko pri tem pomaga. Če starši in šola pri vzgoji dijaka sodelujejo, so vsi problemi rešljivi.

Katere osebne vrednote želite prenesti na mlade generacije?

Ravnatelj Rozman: Na mlade bi radi prenesli vse vrednote, v katere verjamemo. Prenesemo pa lahko le tiste, ki jih tudi sami živimo. Še za te težko rečemo, da jih prenašamo, saj mladi vrednote že imajo. Pri mladih bi rad utrdil vztrajnost, poštenost, pogum in veselje do življenja – norčavost.

Ob ravnateljevanju tudi poučujete? Zakaj?

Ravnatelj Rozman: Ker je Gimnazija Kranj velika šola, nimam zakonsko predpisane učne obveznosti, lahko pa učim v manjšem obsegu ur. V povprečju učim eno uro na teden. Učim zato, da ohranim stik z dijaki in stik s poučevanjem matematike. Ta dejavnost je namenjena moji duši, da lažje pozabim, koliko administrativnega dela moram opraviti ob vodenju šole.

Več o gimnaziji na www.gimkr.si.

Napisala Suzana Golubov, fotografije Goran Antley in arhiv