Marija Mimi Udovič in Suzana Duhovnik sta mama in hči, ki jima je že vse življenje skupno šivanje, po novem pa tudi knjiga Šivam si, v kateri je hči zbrala in oblikovala bogate izkušnje in koristne nasvete svoje mame – šivilje s kilometrino.

Katera od vaju je dala pobudo za knjigo? Predvidevam, da vi, Suzana, saj ste v uvodnem nagovoru zapisali, da je knjiga namenjena hčerkama Tinkari in Lizi, ki vam ju ni uspelo naučiti šivati ...

Suzana: Res je. Ideja je nastala v naši založbi Mladinska knjiga, v kateri vodim likovno-tehnično redakcijo. Sanda Šukarov, urednica knjig o ročnih delih, mi je kazala knjige o ročnih delih, ker ve, da sem ljubiteljica ustvarjanja. Med njimi so bile tudi knjige o šivanju, ki sem jih vse po vrsti kritizirala. Na osnovi tega me je spodbudila, naj jo sama napišem. In tako sem jo kar začela pisati, ampak me je hitro zmanjkalo. Po pomoč sem se zatekla k mami in jo začela spraševati za nasvete. In ker je toliko njenega znanja predstavljenega v knjigi, je postala soavtorica.

Koliko časa je nastajala knjiga?

Suzana: Ideja se je rodila lani spomladi, od ideje do izida pa je preteklo leto dni. V tem letu sva delali res intenzivno, saj v ozadju ni bilo nobene ekipe, vse sva delali sami.

Kdaj pa se vama je pridružil fotograf?

Suzana: Fotograf se nama je pridružil, ko je bil del knjige že spisan. To je bilo lani oktobra, ko sva začeli pisati o prvih korakih šivanja, in v dogajanje je bil vpet tri mesece.

Kako pa sta se pri snovanju vsebine dopolnjevali?

Suzana: Mama je sodelovala s strokovnim znanjem, jaz pa sem pisala in oblikovala kroje na računalnik. Vse poletje sem ob vikendih prihajala k njej in ona mi je kazala trike, jaz pa sem si zapisovala vse podrobnosti, ki mi jih je zaupala. Nekatere stvari sem poznala sama, ampak premalo, da bi lahko napisala celotno knjigo. Ko sem pisala knjigo, sem preštudirala vso literaturo, kar je je mogoče dobiti pri nas. Ampak mamino znanje je res nekaj posebnega in marsikaterega njenega koristnega nasveta nisem zasledila nikjer v literaturi.

Kaj pa vas je na primer najbolj navdušilo?

Suzana: Najbolj me je navdušilo, kako se lahko prilagaja kroje. Mama ima to v malem prstu in tudi prijateljice, ki so hodile na šiviljske tečaje, tega znanja nimajo.

Mimi: Najprej je treba poznati osnove šivanja, tako kot so prikazane v knjigi. Tudi visoka moda izhaja iz osnovnih krojev.

Suzana: Ravno to sva poskušali prikazali v knjigi, saj sva prikazali visoko modo s preurejanjem osnovnih krojev kril.

Pa si oblačila tudi izdelata sami zase?

Mimi: Vse, razen kakšnih majčk. Danes je dobro imeti šiviljsko znanje, saj se ženska postava vsako leto spreminja in z leti ni več idealna, mlade mamice pridobijo širši pas, ob kakšni bolezni lahko shujšaš ... Pa je treba kdaj popraviti krilo ali hlače. In če to znaš ...

Suzana: Jaz pa si zašijem kaj za kakšno posebno priložnost, drugače pa oblačila raje predelujem. Se mi zdi, da je tudi trend v svetu t. i. 'nadcikliranje', da si iz povprečnega oblačila narediš nekaj bolj izvirnega.

Mimi, vi ste mojstrica šivanja, od koga ste se naučili osnov, od svoje mame, babice?

Mimi: Ne, naučila sem se popolnoma sama. Hodila sem na srednjo žensko obrtno šolo, potem pa sem naredila še mojstrski izpit.

Kje?

Mimi: Mojstrska šola iz Maribora je po različnih krajih v Sloveniji organizirala izpite in sem ga naredila.

Kako pa ste potem začeli voditi tečaje?

Mimi: Tečaje sem začela voditi, ko se je odprla tovarna šivalnih strojev na Mirni. Takrat sem tečaje vodila z velikim uspehom, tudi po Jugoslaviji. Potem sem se poročila, prišli so otroci, gradili smo hišo, v prometni nesreči sem izgubila moža ...

Suzana: Spomnim se, da je mama vsako popoldne šivala.

Mimi: Ko je bila Suzana v osnovni šoli, sem spet začela voditi tečaje, to je bilo od petinsedemdesetega leta naprej.

Ste jih vodili po vsej Sloveniji?

Mimi: Ne, samo v Novem mestu. Sem imela naval, takrat v tistem obdobju pri nas ni bilo Burde. In smo risali kroje in Suzana jih je pozneje že kot arhitektka zrisala, da smo tiskali krojne pole ...

Danes ne poučujete več. Pa bi še naredili kakšen tečaj, če bi vas kdo prosil?

Mimi: Ne učim več, me pa od časa do časa prosijo in zasebno naredim kakšno delavnico. V hiši ne morem imeti deset ljudi, vzamem pa dve in se jima res posvetim. Takega znanja nima nobena nova učiteljica. Razredničarka je bila umetnostna zgodovinarka, ki je študirala v Parizu, naučila nas je, kako se oblačiti, kakšne tkanine kupovati, kako se držati ...

Kakšni pa ste bili vi kot učiteljica?

Mimi: Kot učiteljica sem bila vedno stroga.

Suzana, vas je šivati naučila mama, kako se je spominjate kot učiteljico?

Suzana: Jaz sem bila vedno upornik in vedno sem delala po svoje, vedno sem kaj jezikala, marsikaj sem preslišala in marsičesa se nisem naučila, kar sem nadoknadila ob pisanju te knjige. In ravno te stvari, ki jih mama zapoveduje v knjigi, sem rada preslišala ...

Mimi: Rada je hitro kaj sešila.

Suzana: Imam svoj hitrejši način šivanja, ki pa je primeren samo za tiste, ki imajo res občutek. Se mi zdi, da ta občutek imam, ampak ljudi po mojem načinu šivanja raje ne bi učila.

V nagovoru knjige omenjate že nove knjige – o plaščih in jaknah, pa o dodatkih za dom ... Se kakšna nova knjiga že piše?

Suzana: Najprej morava videti, kako se bo knjiga Šivam si prodajala. Za zdaj se prodaja kar dobro, ampak je naklada za slovenski trg kar velika. Če bo založba zainteresirana, bova pa še kaj napisali. Se mi zdi, da je bilo najtežje napisati osnovo, ampak zdaj jo imava. Jaz bi si želela, da bi napisali knjigo o dekorativnih dodatkih za dom.

Kaj pa prevod knjige Šivam si v tuje jezike?

Suzana: Tudi to bi zelo radi doživeli. Za sejem v Frankfurtu bomo naredili prevod – povzetek knjige v angleščini – in če bo interes, lahko prodamo pravice. Smo pa izjemno majhna založba v svetovnem merilu in stroška prevajanja take knjige za zdaj ne more prevzeti nihče.

Mimi, kako gledate na knjigo danes, ko je vse vaše znanje na papirju? Ste si sploh mislili, da je toliko znanja v vas?

Mimi: Ne. Mogoče sem preskromna, kar se tega tiče, saj se nikoli nisem rinila v ospredje. Suzana je lepo obeležila moje življenjsko delo, to znanje bi šlo lahko v pozabo. Da se je tega lotila, sem ji zelo hvaležna.

knjiga za ljubitelje šivanjaKnjiga za ljubitelje šivanja

Priročnik Šivam si praktično in z natančnimi navodili ter nazornimi fotografijami predstavi osnove ročnega in strojnega šivanja. Vsakemu začetniku pa predstavi tudi nasvete za popravila, dodelavo in predelavo oblačil. Knjigi sta priloženi simpatična skicirka in kroji za hlače, bluzo in majico v konfekcijskih številkah od 36 do 50.

Pripravila: Metka Pravst

Lisa - 30/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 30/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.