Agronomka Jerneja Jošar skupaj z agronomom Maticem Severjem, ki goji trajnice, v Vrtnarski hiši kreira svoj idealni ekološki vrt, po naročilu pa ga načrtuje tudi vrtičkarjem, ki želijo iz svoje vrta potegniti čim več. Navdušenim vrtičkarjem v pomoč pa je napisala tudi knjigo Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, v kateri razloži, zakaj zemlje ni treba prekopavati, gnojiti, zalivati in okopavati med letom ter puliti plevela.

Je vrt vaša ljubezen?

Rastline.

Imate še vedno svoj vrt?

Nisem Ljubljančanka, živim v bloku, je pa pri starših doma velik vrt pri hiši in še na Goričkem pri vikendu.

Kaj menite o izgovorih, da za vrtnarjenje nimamo časa?

Ti izgovori so privlečeni za lase ali smo tako navajeni, ker so nas tako vzgajali. Svoje starše in stare starše smo lahko videli na vrtu. Na vrtu pa so bili v glavnem, ker so pleli. Z določenimi pristopi pa se lahko reši, da na vrtu ni plevela.

Želite povedati, da za obdelovanje vrta ni potrebno toliko časa, kot je bilo videti pri naših starših?

Tudi sama sem, še prej, ko sem hodila v službo, prišla na svoj vrt le enkrat na teden. Na začetku malo več, da sem posadila, dela je le s sajenjem, setvijo, kar ni nobeno težaško delo, ampak uživanje. Pozneje pobiraš pridelek in to je to. Vrta tudi ni treba zalivati, če je na njem zastirka. Tudi na prejšnji lokaciji, ko so bila zelo vroča poletja, pa zraven ni bilo vode, sem imela čez vrt zastirko iz slame. Takrat so rastline malo stagnirale, nič pa ni 'pocrkalo'.

Pravite, da slama zemljo zaščiti pred izsušitvijo?

Če pogledamo, zemlja v naravi ni nikjer odkrita. Če oponašamo zakonitosti iz narave in jih vnašamo na svoj vrt, si zelo pomagamo. Vrta tudi ne okopavamo.

Zakaj se vam zdi tako pomembno, da bi čim več ljudi imelo svoj vrt?

Za samooskrbo, zaradi katere ni treba imeti ne vem kako velikega kosa zemlje. Naj bi za osebo bilo dovolj 20 kvadratnih metrov, tako da štiričlanska družina potrebuje tam nekje 100 kvadratnih metrov vrta, da si pridela zelenjavo za sproti in morda še kaj malega za ozimnico. V to niso zajeta žita in krompir.

Zdi se mi, da pri tem preračunavanju niso upoštevali, ali je načrt v redu narejen in da mora zemlja biti stalno pokrita. Ukvarjam se namreč prav z načrtovanjem kolobarjenja, ki upošteva mešane posevke, se pravi, katere rastline so dobre ali slabe sosede in kako moramo katere rastline gnojiti. V Sloveniji je navada, da jeseni na veliko prekopavajo vrtove in pripeljejo prikolice hlevskega gnoja.

Nič od tega ni treba, saj s prekopavanjem uničujemo živi svet v tleh, ki ustvarja humus. Na površini zemlje so namreč tisti organizmi, ki potrebujejo svetlobo in zrak, globlje pa tisti, ki ju ne potrebujejo v tolikšni meri. S prekopavanjem podremo naravni ustroj in zemljo stalno izčrpavamo, zaradi česa jo moramo dognojevati, saj s tem pobijemo organizme. Zemlje ni treba prekopavati, pognojevati, zalivati in okopavati med letom in puliti plevela, ko se naredi skorjica. Pravzaprav na vrtu ne delaš nič kaj preveč fizično. Si pa zato čez zimo narediš načrt kolobarjenja.

Je pri vrtnarjenju prvo načrtovanje rastlin?

Sploh pri majhnem koščku zemlje, da rastline pravilno vzdržujemo, gnojimo, imamo podatke, kaj je kaj, potem pa to spravimo na grede. Ko je enkrat ta načrt narejen, se posevki premikajo po gredah iz leta v leto in je s tem za vse življenje mir.

Je vaša knjiga Ekološko vrtnarjenje za vsakogar nastala v olajšanje vsem, ki bi se radi lotili vrtnarjenja in bi radi z njo nadomestili strokovnjaka?

Strokovnjaka je pametno najeti za načrt, kar pa je tudi vse. Ko enkrat imaš načrt in se ga naučiš brati, si ga mogoče lahko prilagodiš: "Letos sem imela preveč zelja, prihodnje leto bi raje imela več cvetače," saj gre za rastlini iz iste skupine, družine.

Ali napake na vrtu delamo zaradi neznanja in sledenja družinski tradiciji?

Vsakomur pravim: "Vzemi v roke knjigo in prvi splošni del preberi kot roman, ker ti da širino." Ljudje želijo instant nasvete, pa ne gre ravno tako. Tega vrta sem se lotila lansko sezono in deluje povsem drugače kot prejšnji. Bolj sem ga opazovala, poskušala, spremljala, kako gre sonce, in opazila njegove pluse in minuse.

Jerneja JošarJe za uspešen vrt treba upoštevati tudi naravne zakonitosti?

Tako je. Tudi kmetje na začetku niso prekopavali in orali, imeli so le rahljalnike, ki so jih vlekli z voli. Ampak potem je po drugi svetovni vojni prišla revolucija s pesticidi, umetnimi gnojili. In kmet, ki je bil stalno ubogi, je naredil vse, da bi imel večji pridelek.

Tako se je zemlja čedalje bolj uničevala skupaj z mikroorganizmi in zdaj ne preostane drugega, kot da jo orje, ker je zbita in ni humusa, živega sveta. Da ne govorim o hlevskem gnoju, ki ga jeseni potresejo na preorano zemljo. Namesto da bi, če že gnojimo, gnojili prej, preden posadimo tiste rastline, ki gnoj potrebujejo. Viški gnoja se zbirajo v podtalnici in vemo, kaj nitrati delajo, to vodo pa mi pijemo. Tudi če je hlev organski, ni v redu, če je gnoja preveč.

Smo izgubili občutek za naravno?

Gospe mi pravijo: "Soseda je imela takšno solato." Na to jim odgovorim, naj pustijo takšno solato, ker je zelo na hitro zrasla in ji ni uspelo razviti učinkovin, zaradi katerih jo jemo, saj je prazna. Obenem je v njej veliko nitratov, če je na hitro zrasla.

Je dobro vedeti, kakšen vrt bi radi imeli?

Na zelenjavni vrt lahko vključimo tudi veliko jagodičevja, ker so grmi, jih lahko obrezujemo, da ostanejo majhni. Tudi trajnic je kar nekaj, od zelenjave so to šparglji in artičoke, tudi takšne vrste, da se lahko gojijo pri nas, recimo namesto artičok kardi. Med našo zelenjavo je povsem premalo cvetja. Zelenjava se lahko pridela tudi na balkonu.

Plevel nam ne vzbuja ravno prijetnih asociacij. Je plevel res tako škodljiv?

Plevel je izmišljena beseda. Gre za rastline, ki imajo v sebi nekajkrat več mineralov in vitaminov, kar pomeni, da so tudi užitne. Prav smešno je, da navadni tolščak mečemo z vrta in gojimo blitvo, ki ji je po okusu zelo podoben. Sicer pa je narava poskrbela, da ko človek posega v zemljo in je ta gola, takoj zrastejo rastline.

Po navadi so to rastline iz skupine, ki ji pravimo plevel. Gre za izmišljeno besedo, ki ni botanični izraz. Tudi marjetica je za nekoga lahko velik plevel, drugemu pa nekaj najlepšega na trati. Plevel se da na vrtu, kjer želimo gojiti izbrano rastlino, zatreti tako, da damo okrog rastlin zastirko in plevel ne vzklije. Za zastirko uporabimo slamo, seno ali tudi suho listje, ki ga porazdelimo okoli rastlin približno pet centimetrov na debelo.

Plevel ne vzklije, ker nima svetlobe. Če že kakšen vzklije, gre ven povsem na lahko, ker je tudi zemlja zelo prhka, saj je z zastirko zaščitena pred zunanjimi vplivi, se pravi pred vetrom in zbijanjem zaradi dežnih kapljic. Tako z zastirko ubijemo več muh na en mah: ohranjamo vlago v tleh, mikroorganizmi so na toplem, imajo hrano in tako naravnost na sami organski površini plevel prepereva in trohni, s čimer nastaja humus, ki zemljo gnoji.

Plevel, ki vzklije, populim in pustim kar pod zastirko, da se lepo razkraja. Tako recimo so lahko koprive zelo dobro dušično gnojilo za rast tistih rastlin, ki imajo veliko listne mase, obenem pa koprive lahko tudi jemo. Vsi ti pleveli so lahko hkrati bogati s še drugimi elementi in so koristni za hrano in pripravo gnojil, saj nam s koreninami na licu mesta rahljajo zemljo. Prav tako je zemlja, kjer je zelo pokrita s plevelom, spodaj mokra, vlažna, prhka, fina, v nasprotju s tistimi predeli, kjer je počiščena s pleveli in je povsem suha. Zemlja se z rastlinami, ki jim rečemo plevel, ščiti.

So tudi rastline, ki odganjajo insekte?

Tako je. Če sadimo šetraj k fižolu, bo ta odganjal uši. Bazilika in paradižnik sta na vrtu super kombinacija, tako kot na krožniku, medtem ko imajo nekatere rastline koreninske izločke, ki preprečujejo, da bi rastlina lepo rasla. Recimo čebula je ena od teh zoprnih rastlin, marsikje ne gre zraven, tako da so včasih težave, kam jo umestiti. Pomembno je tudi, kaj bo prišlo na tisto gredo, kjer je rasla čebula.

Pri načrtovanju vrta je treba upoštevati nekaj dejavnikov: potrebo po gnojenju, da vemo, v katero skupino rastline pašejo, ali v tisto, ki jo je treba zelo gnojiti, ali v tisto, ki jo gnojimo srednje ali povsem nič. Tako kot nekatere rastline potrebujejo veliko gnojila, da lahko rastejo, ene ne bodo rasle, če bodo preveč pognojene.

Mi pa smo navajeni, da pognojimo kar celoten vrt. Na endiviji se recimo pojavijo črne uške, ker je zemlja pregnojena in endivija hitro raste. Endivija ima spodaj dokaj vodene liste in tkiva, ki so mesnata in polna tekočine ter super za uške.

Jerneja JošarKako pa je z luninim koledarjem – vpliva na rastline, če ga upoštevamo?

Po navadi je problem pri listnati zelenjavi, če je posejana ali presajena ob nepravem času. Pri solati je tudi tako, da bolj je vroče, hitreje gre v cvet. Za čez poletje je treba kupiti poletne sorte.

Kljub vse večjemu številu navdušencev nad vrtnarjenjem in številnim njivam v Sloveniji še zdaleč ne pridelamo dovolj živil za lastno uporabo, razen jabolk in mleka. Zakaj je tako?

To je zato, ker imamo njive v glavnem za rejo prašičev. Na njih je v glavnem posajena koruza, sploh v Prekmurju. V knjigi sem napisala, da če se zgodi, da se viški pridelkov ne bodo izvažali, za nas ne bo v redu. Najbolj zamerim tistim, ki si okoli hiše vse zabetonirajo ali imajo le angleško travo in nič vrta.

Zelenica je najbolj zahtevna rastlina na svetu, le koliko energije in strupov gre v tisto zelenico. Če hočeš, da je zelenica kot biljardna miza, jo moraš stalno škropiti s herbicidi in vseskozi zalivati. Potem sredi poletja vidiš rjavkasto naravo, ki počiva in sredi tega zelene zaplate, ki so videti prav grdo. Ampak večina Slovencev je na svoje zelene trate ponosnih.

Smo egoistični?

Ja, smo. Včasih kolegici, ki ima hčerko, rečem: "Ti veš, da tvoja Ema verjetno ne bo imela pitne vode?" Tega se premalo zavedamo in govorimo o tem. Tisti, ki nas to zanima, vemo in podatke vsepovsod izbrskamo. Na splošno pa tega ni. Zanimivo je tudi, kako ljudje verjamejo, da nič, kar se prodaja v trgovinah, ni škodljivo.

Bi bili zadovoljni, če bi vsa Slovenija bila v vrtovih?

Natančno tako.

Vaša knjiga zajema vse, kar bi dobronamerni vrtičkar moral vedeti?

Vse je v eni knjigi, tudi vsi podatki, da si lahko narediš sam, če imaš voljo in tudi mogoče že nekaj znanja, svoj načrt. Ampak po pravici povedano, ko sem prvič delala načrt za starše, sem zanj potrebovala dva tedna.

Se je vrt zelo spremenil zaradi načrta?

Seveda, več je pridelka, zemlja je vedno izkoriščena, gnoji se le ena četrtina vrta, sosedne rastline so primerne in mama nima nobenih težav. Večina, ki se jih trudi malo kolobariti in o kolobarjenju nekaj malega vedo, pa si tega ne zapiše, ima težave, da se spomni, kaj so imeli zasajeno na določenih gredicah.

Za tri gredice se nekako še spomnijo, čim pa je tega malo več, več ne vedo. Ampak če imaš narejen načrt, na katerem imaš natančno zapisano, kaj je na kateri gredici zasajeno, veš, kaj si imel posajeno na kateri gredici in posevek le obrneš. Tako naslednjo sezono paradižnik ne bo več na prvi gredici s solato, ampak na tretji. To se vrti v smeri urinega kazalca, peto leto pa bo paradižnik ponovno na isti gredici.

Lahko za vrtičkarje rečemo, kot za tiste, ki pojejo, da ste dobrodušni?

Tudi, le da smo včasih malo utrujeni, ker če imaš takšen posel, ki ga delaš z veseljem in je tudi tvoj hobi, delaš od jutra do večera, ni ne sobot ne nedelj. Lani nisem imela dopusta, ne letos zimskih počitnic, ker je nastajala knjiga, zdaj, ko je sezona, pa je takšen tempo, da ne veš, kje se te glava drži.

Zato se včasih jezim, ker mi zdaj, ko je že sezona, na veliko naročajo načrte za vrt, čeprav stalno 'trobezljam', da je načrt treba narediti pozimi. Takrat imamo več časa in ima ta načrt v komunikaciji z naročnikom tudi čas, da dozoreva in se lahko večkrat še kaj spremeni. Načrtovanje vrta je proces kakor tudi izdelava, sploh če želiš zraven še svojo dušo.

Se vrtu pozna, če ni zraven duše?

V Sloveniji je ogromno vrtov, ki navzven ničesar ne izžarevajo, nasprotno od vrtov na angleškem podeželju, kjer imajo drugačen občutek za estetiko. To je še najbolj možno opaziti na vrtovih ob starih vilah, kjer se vidi, da so imeli denar in je osnovno zasaditev naredil vrtnar, se pravi strokovnjak.

Vidi se, da je veliko drevnine, tla so pokrita s trajnicami, ni kičastih enoletnic, ki jih je pri nas ogromno in so vrtovi bolj podobni naravi. Pri nas so vrtovi dolgočasno zasajeni, vidi se tudi, da so skupaj zasajene rastline, ki skupaj ne funkcionirajo, kakor tudi, da so kakšne drevnine kupljene impulzivno in je na vrtu veliko nametanih rastlin.

Problem je v tem, da vemo, da vse vemo. Ljudem je škoda poklicati strokovnjaka. Kvadratni meter načrta za zelenjavni vrt pa stane 3 evre, torej če ima nekdo 60 kvadratnih metrov vrta, to znese 200 evrov, kar je cena enih dobrih čevljev, ki jih nosiš tri leta, načrt za vrt pa imaš narejen za vse življenje. Ljudje ne dajo radi denarja za načrtovanje vrta.

Zakaj?

Ker naš poklic ni cenjen. Če nimaš stvari, da bi jih zapakiral in lepo prodal, to ni to. Znanje ni cenjeno.

Čeprav je na vašem vrtu še in še lepih rastlin?

Želim povedati, da tam, kjer bi lahko prodala svoje znanje, ga ne morem, ker ga Slovenec ni pripravljen plačati. Če mi kdo reče: "Prebral sem nekaj knjig o vrtnarjenju, ker me to zanima," sem prav vesela. Ko pa je nekdo malo pobrskal po spletu, je že drugače. Žal dobivam tudi podobne maile, ko ljudje hočejo nekaj zvedeti že v istem hipu, ko so mi poslali mail.

S knjigo izpostavljate prav ekološko pridelavo zelenjave.

Premalo je ozaveščenosti, kakšna je razlika med ekološkimi pridelki in drugimi. Ko mi recimo proti koncu zime zmanjka korenja, ki se lahko lepo uskladišči, shrani, in potem gledam veliko endivijo in ne vem kaj še vse, tega raje ne jem, ker vem, da je notri koktajl pesticidov. Z uživanjem takšne zelenjave ne bom dobila tistih hranil, ki jih hočem, ampak nekaj, česar ne želim.

Se bojite, da bi vam pognali brki?

Saj je to to. Pesticidi so hormonski motilci. Že pred leti so merili vsebnost pesticidov, preden Ljubljanica priteče v Ljubljano in potem, ko gre ven. Ugotovili so, da pri izhodu iz Ljubljane več ni bilo samcev pri različnih živalih, ker so pesticidi spremenili hormone in je bilo veliko dvospolnikov in žensk.

Kaj bi še svetovali vrtičkarjem, da upoštevajo pri urejanju svojih vrtov?

Zelo pomembne so cvetice med zelenjavo, ker je zelenjava večinoma zelene barve, če ne upoštevamo plodov. Ta zelena barva ni nič kaj preveč privlačna za žužke, ki jih moramo imeti na svojem vrtu, ker jedo druge škodljive žužke. Pikapolonicam in muham trepetavkam so privlačne rdeča, oranžna in rumena.

Kar pomeni, da žužke privabimo z rožami. Žametnica, ognjič in kapucinka so trojica, ki jo moramo imeti na vrtu, saj odganja določene škodljivce. Žametnica uničuje talne škodljivce. Tam, kjer so težave s kakršnimikoli talnimi škodljivci, je vsako leto dobro tvegati eno gredico za kapucinke in uničiti tisto, kar je v tleh.

Obenem so kapucinke zelo užitne. Popki se vlagajo kot kapre, iz listov pa se da narediti fina kremna juha. Prav tako velja za dišavnice, ki imajo isto funkcijo glede škodljivcev in hrane. Zelišča oddajajo tudi eterična olja, ki razkužujejo zrak, saj so glivice povsod v zraku in čakajo, da bodo idealni pogoji in se bodo s hifami prisesale na rastline ter jih uničile.

Kaj lahko maja naredimo za svoj vrt?

Maja lahko le še pobiramo z vrta. Takrat sta že grah in solata.

Preberite še: Podprimo lokalne EKO pridelovalce

Pripravila: Suzana Golubov

Lisa - 18/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 18/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.