Direktorju marketinga blagovne znamke in razstave 1001 izum Junaidu Bhattiu je zanimivo, da z razstavo prihajajo v Slovenijo, ki je za njih nekaj novega. Sicer so zelo previdni, kam gredo, ker imajo zelo visoke standarde za razstavo o zlati dobi islamske civilizacije in njenih vplivih, ki si jo bomo lahko ogledali od 2. aprila do 2. julija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Zakaj menite, da o stvareh, ki so predstavljene na razstavi 1001 izum, veliko ne vemo?

Islamska civilizacija je zelo raznolika, vedno je bila, z veliko različnih religij in kultur. Celo v islamski civilizaciji so seveda Arabci pa tudi številni evropski narodi, Kitajci, Turki, mnoge različne kulture in religije. Njen del so bili tudi židje, kristjani, hindujci ... Precej različnih mnenj je o tem, zakaj ne vemo več o islamski civilizaciji.

Menim, da iz preprostega razlaga, ker je v vsaki deželi ali kulturi zgodovina, o kateri se učimo, naša lastna, zgodovina dežele, v kateri živimo. To lahko povem o britanskem izobraževalnem sistemu. Vsi smo se učili o britanskih znanstvenikih, nismo pa se učili o drugih znanstvenikih, ne glede na to, kako zelo pomembni so.

Fokus je le na britanskih znanstvenikih, medtem ko je za zgodovino preoostalih narodov zelo malo prostora. Tako je povsod. Težava je tudi v tem, ker je veliko knjig, raziskav napisanih v neevropskih jezikih. Napisane so v arabščini, v stari turščini, indijskem jeziku, kitajščini, kar je zelo težko za zahodne akademike, ker ne govorijo teh jezikov.

Teh del ni možno prevesti?

Obstaja na tisoče zapisov in ti so v različnih zbirkah v muslimanskem svetu, tudi v Vatikanu. Tam jih imajo na tisoče in tisoče v arabščini, ker hranijo zbirko zgodovinskih dokumentov. Teh dokumentov ne morejo brati, saj niso napisani v latinščini in italijanščini. Tako jih imajo, ne vedo pa, kaj v njih piše.

Tudi povsod po svetu je še in še teh zapisov, ki so spravljeni v knjižnicah, pa jih nihče ne bere. Po drugi strani pa ta hip ni dovolj akademikov, ki bi se ukvarjali z njimi. Morali bi imeti več izobražencev, ki bi razumeli jezike, v katerih so ti zapisi napisani, in bi vse to preštudirali ter o tem, kar so se naučili iz zapiskov, pisali. V fundaciji, ki je neprofitna organizacija, imamo skupino izobražencev.

So oni vsa ta znanja in informacije izbrskali in združili za razstavo?

Delovala je mednarodna mreža izobražencev, strokovnjakov različnih strok, ki so preučevali papirje in zapisali ugotovitve. Težava je, da šolske otroke, stare od 10 do 16 let, ne zanima, kaj so akademiki napisali, ker je to napisano prezahtevno, namesto da bi bilo zanje primerno. Težava je, da njihovo pisanje ni sprejemljivo in razumljivo. Delo ljudi, ki so delali na razstavi 1001 izum, je bilo, da kompliciran akademski material pripravijo tako, da bo dostopen za šolske otroke.

Kdaj so se začele priprave na razstavo?

Fundacija je začela raziskovati pred 20 leti. Leta 2005, se pravi pred desetimi leti, je bila postavljena prva razstava 1001 izum. Ta je bila precej manjša od sedanje in najprej na ogled v Manchestru. Obiskala je veliko muzejev znanosti v Angliji. Nato je leta 2009, ko sem se pridružil, bila ustvarjena večja razstava 1001 izum.

Za nas je bilo zelo pomembno, da objektov razstave nismo dali le v steklene vitrine, da si jih ljudje lahko pridejo le ogledat. To je dolgočasno, razstava mora biti interaktivna. Srečo imamo, ker obstaja toliko novih tehnologij, s katerimi si na razstavi pomagamo. Tako je razstava polna različnih igric in zaslonov na dotik. Ko smo ustvarili prvo razstavo, smo potrebovali gostitelja. Pogovarjali smo se z londonskim muzejem znanosti.

Vprašali smo jih, ali želijo biti prvi gostitelj razstave in odgovorili so: "Z veseljem bi bili prvi gostitelji, obenem pa si želimo biti vaš partner." Povedali so tudi, da imajo zelo visoke standarde in bi radi vklopili odbor akademikov, ki bo vsako besedo z razstave preveril, ali je v redu. To je veličastno. Bili so veseli zaradi dogovora. Ko sem se z njimi pogovarjal prvič, sem jih vprašal: "Kaj menite, koliko ljudi si bo prišlo ogledat razstavo?" Povedali so: "Morda 18 tisoč." Na koncu jih je prišlo 400 tisoč. Bili smo šokirani, da si je razstavo prišlo pogledat toliko ljudi.

Kdaj je bila postavljena razširjena inačica razstave 1001 izum?

Januarja 2010 smo jo odprli v londonskem muzeju znanosti. Prihajalo je toliko ljudi, da jih je v muzeju skrbelo, da je bilo notri in na vratih preveč ljudi. Prišlo je zelo veliko VIP-obiskovalcev, ambasadorjev in članov kraljevske družine. Prišel je tudi turški predsednik vlade.

Predvidoma naj bi na razstavi ostal 15, 20 minut, ostal pa je skoraj dve uri. Razstava mu je bila namreč tako všeč, da se je zadržal, obenem pa je še povedal, da je ne bo zapustil, dokler se ne strinjamo z njim, da jo pripeljemo v Istanbul. Rekel je: "Ne grem, dokler mi ne stresete roke in potrdite, da boste razstavo pripeljali v Istanbul."

Ste potem razstavo imeli še v Istanbulu?

Takoj po londonski postavitvi. Na ogled je bila sedem tednov, ogledalo pa si jo je 450 tisoč ljudi. Razstava je bila odprta po 18 ur na dan, saj je to bil edini način, da si jo je lahko ogledalo toliko ljudi. Potem smo šli v New York, nato v kalifornijski muzej znanosti v Los Angelesu, kjer si je razstavo prišlo ogledat pol milijona ljudi.

Kaj vam številka obiskovalcev pove?

Razstavo si je do zdaj ogledalo šest milijonov ljudi, kar pomeni, da so ljudje fascinirani nad tem obdobjem v zgodovini. Zanima jih, kaj se je takrat dogajalo. Od tega je še pomembneje, da je to zelo privlačna razstava in med ogledom nisi pasiven. Ko gremo v različne kraje, poskušamo v njih predstaviti nekaj, kar je bistveno in še posebej zanimivo za lokalno populacijo. V Turčiji je bilo zelo lahko zaradi otomanskih vplivov.

Ko smo bili v New Yorku, kjer je ogromno židovske populacije, smo ponudili malo več informacij o židovskih znanstvenikih. Po Los Angelesu smo z razstavo obiskali Washington, nato Švedsko, Nizozemsko ... in zdaj smo v Ljubljani z evropsko verzijo razstave, imamo pa tudi arabsko verzijo za arabski svet in azijsko za njihov svet.

Tako imamo tri verzije razstave, ki gostujejo naokoli po svetu. Pripravljamo pa tudi novo razstavo o Ibn al – Haitamu, za katerega nekateri pravijo, da je prvi moderni znanstvenik. Pri tej razstavi se nam je letos januarja pridružil UNESCO. Imamo še eno razstavo, ki se imenuje Arabske korenine, ki je bolj resna in ni za otroke. Pravzaprav se nam zdi neverjetno, da smo z malo idejo prišli tako daleč in v tako kratkem času.

Se vam zdi, da ljudi zanimajo nova znanja?

Res je, to, kar je predstavljeno na razstavi, je za mnogo ljudi nekaj zelo novega, zelo eksotičnega.

Je ob razstavi izšla kakšna knjiga?

Že leta 2005 je izšla prva knjiga, ki bo obiskovalcem razstave v Ljubljani na razpolago. Knjigo pa je izdal National Geografic.

Kako je zahodna civilizacija sprejela razstavo?

Ena od velikih vrednot razstave je, da ljudem izpodbije napačno dojemanje islamske civilizacije, ki zajema mnogo različnih religij. Ljudje so presenečeni, ko zvedo, da je toliko židov in kristjanov v islamski civilizaciji. Druga napačna predstava je, da so ženske v islamski civilizaciji nevidne, da jih ni. Realnost ni takšna.

V zgodovini islamske civilizacije so tudi ženske, ki so se ukvarjale z matematiko, izobraževanjem, pravom, inženirstvom, znanostjo, bile v vladi ... Toliko žensk je, ki so imele pomembno vlogo, ljudje so kar presenečeni, ko zvedo o življenju teh junakinj.

Težko si je ustvariti pravo sliko o zgodovini, če nimamo dovolj in pravih informacij.

Razstava je pomembna lekcija znanja za muslimane in tiste, ki niso muslimani, da spoznajo pravo zgodovino sveta, o katerem marsičesa ne vedo. Ljudje so si recimo leta 2001 ustvarili napačno sliko zgodbe o islamskem svetu na podlagi tega, kar se je zgodilo. Realnost pa je zelo drugačna.

Potrebujemo več znanja o islamski civilizaciji?

Za nas je pomembno, da ko pridemo v mesto z razstavo, zgolj ne pridemo in odidemo, temveč da omogočimo brezplačne materiale za učitelje, ki jih lahko dobijo na naših spletnih straneh. Te materiale lahko uporabijo v razredih z učenci, gre pa za enostavne eksperimente za otroke. Dostopni so tudi video posnetki, ki so v različnih jezikih.

Če pogledate koncept razstave, je ena od stvari tudi ta, da dokaže, da je svet že pred tisoči leti bil globalen, ker za znanost ni mej, saj znanstvenikom meje ne pomenijo nič. Znanje je ves čas prehajalo iz enih kultur v druge. Recimo znanja iz Kitajske prihajajo v Evropo in obratno ...

Nas razstava opomni, da današnja znanja temeljijo na minulih ugotovitvah, idejah, znanjih?

Vse prihaja iz tega, kar smo 'zgradili' v preteklosti. Pomembno je, da v svetu predstavimo ljudi, ki so 'zgradili' svet pred nami. Ta svet je pomagalo zgraditi milijone ljudi, ki prihajajo od vsepovsod z željo, da prispevajo k boljšemu življenju vseh nas. Ravno znanost teži k temu, da z znanjem naredi ta svet boljši. Kadar govorimo o evoluciji, vedno govorimo o Darwinu, čeprav je ta ideja zelo stara.

Afriški znanstvenik z imenom Al Jahiz je prvi govoril o evoluciji živali, ni pa bil spoštovan kot Darwin. Proučeval je živali in prišel do ideje o evoluciji. Na splošno je mnogo sodobnih raziskovalcev poželo čast na račun odkritij, od katerih mnoga izhajajo že od prej. Pa ne gre le za islamsko civilizacijo, saj se je toliko tega zgodilo na Kitajskem, v Afriki. Ljudje povsem napačno dojemajo Afriko in Kitajsko, ti prostori so polni inovacij, znanosti, kulture pa tega ne cenimo.

Zanimivo, da v Evropi rečemo časovnemu obdobju, v katerem je prišlo do toliko izumov, inovacij, idej, ki so predstavljene na razstavi, temni srednji vek, vi pa zlata leta. Od kod ta razlika?

Težava je v zgodovinskih knjigah. Ljudje imajo napačno gledanje, da sta znanost in religija nezdružljiva, pa to ni res. Do takšnega gledanja je prišlo zaradi težav med katoliško cerkvijo in nekaterimi znanstveniki, zaradi česa ljudje mislijo, da imajo vse religije težave z znanstveniki. Pri protestantih ni bilo nobenih tovrstnih težav, ni tovrstne zgodovine.

Ko je Darwin imel svoje ideje v Angliji, ni bilo nobenih težav. Zaradi incidenta med cerkvijo in Galileom ljudje mislijo, da je religija vedno proti znanosti. V Indiji s hinduizmom ni težav, na kitajskem prav tako ni problemov, v islamskem svetu tudi ni težav glede znanstvenikov, kot tudi ne za žide.

Kaj ponuja 1001 izum, odkritja zlate dobe islamske kulture:

  • Primerna je za vse generacije, na Gospodarskem razstavišču pa bo odprta od 2. aprila do 2. julija 2015, vse dni od 9. do 20. ure.
  • 1001 izum je vodilna, mednarodno priznana razstava o odkritjih zlate dobe islamske civilizacije in njenih prelomnih vplivih na področja znanosti, tehnologije in kulture.
  • Ta doba je trajala skoraj 1000 let: od 7. do 16. stoletja. Razprostirala se je od Španije do Kitajske. Prelomna odkritja te dobe so pustila neizbrisen pečat našemu današnjemu svetu.
  • Ekipa uglednih izvedencev za različna področja znanosti je pripravila razstavo, ki nam strokovno in verodostojno približa pomembno, a sodobnemu človeku odmaknjeno, predvsem pa zastrto dediščino izjemnih osebnosti, tudi žensk, različnih veroizpovedi in kultur iz civilizacije, ki se je razprostirala od Španije do Kitajske. Predstavljena so prelomna odkritja, ki so pustila neizbrisen pečat našemu današnjemu svetu.
  • Razstava 1001 izum je sestavljena iz sedmih sklopov: iz sklopa dom, kjer med drugim lahko občudujemo znano vodno uro v obliki slona, kako se je igra šah razširila iz Indije, kako je nastala zobna krema; iz sklo­pa trg predstavitev predhodnikov vodnih koles, destilacijskega postopka z mlinom na veter, papirjem ... V sklopu šola spoznamo korenine različnih jezikovnih skupin, razvoj desetiškega sistema, odkrijemo, da je prvo univerzo leta 859 ustanovila Fatima al Fihri. V sklopu zdravje se med drugim predstavlja 'knjiga vode', v kateri so na 900 straneh klasificirani medicinski izrazi. Sklop mesto razkriva, da je že takratna civilizacija poznala ulično razsvetljavo. Morda je poleg sklopa vesolje najbolj zanimiv sklop svet, kjer med drugim izvemo, kako je bila odkrita skrivnost mavrice.

Več o razstavi: www.1001izum.si/o-razstavi/o-razstavi2

Pripravila: Suzana Golubov

Lisa - 14/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 14/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.