Kuhinja Barbare Radojlovič temelji na sestavinah rastlinskega izvora, se pravi na sadju, zelenjavi, žitaricah, oreščkih in semenih, je brez belega rafiniranega sladkorja, ki ga nadomestijo naravna sladila. Posebna je tudi zato, ker recepti ne vsebujejo glutena, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa. Kakšnega okusa je, se lahko prepričate sami, če v roke vzamete knjigo z njenimi recepti – Alkimija čistih okusov.

Koliko let imate izkušnje s kuhanjem?

Barbara: S kuhanjem se ukvarjam približno sedem let.

Pred kratkim je izšla vaša knjiga Alkimija čistih okusov, kaj je skupnega vašim receptom?

Barbara: Vedno težim k temu, da so vse sestavine rastlinskega izvora, kar pomeni, da uporabljam čim več sadja, zelenjave, žitarice, oreščke in semena. Ne uporabljam belega rafiniranega sladkorja, temveč naravna sladila: agavo, med, javorjev sirup, brezovo sladilo in sadje. Knjiga je posebna tudi zato, ker recepti ne vsebujejo glutena, saj je danes zelo veliko ljudi, ki imajo z glutenom težave. Tako so recepti poleg vsega še brezglutenski. Naredila sem izbor zdravih in blagodejnih receptov, ki so nabrani od povsod.

Kaj to pomeni od povsod?

Barbara: Zelo rada potujem in po navadi na potovanjih nabiram inspiracijo, ker so te države kulinarično bogate kar se tiče vegetarijanske hrane. Zelenjava, pripravljena z različnimi začimbami, je v glavnem zelo okusna ter tudi všečna drugim ljudem. Tako je v knjigi Alkimija čistih okusov tudi malo Indije, Maroka, Evrope ... So pa to recepti, ki jih pripravljam zase, na delavnicah ali za Odprto kuhno. Inspiracijo zanje sem dobila na potovanjih ali doma.

Kaj vse ste v svoji knjigi zaobjeli?

Barbara: V njej so ideje za napitke, smutije in džuse, kruh, krekerje, namaze, se pravi za zajtrke, kremaste juhe, enolončnice, recepti za različna kosila, piknike, recimo z vegi burgerji, mafini, solatami ... V njej so tudi recepti za sladice in še kaj za večerjo.

Se pravi recepti za od jutra do večera. So recepti takšni, da jih lahko pripravimo sami brez pretiranih izkušenj in kljub pomanjkanju časa?

Barbara: Kakšni so res izjemno enostavni, da se jih hitro narediti, kakšni pa zahtevajo več časa. Pri vsakem kuhanju je tako, da če želiš pripraviti malo več, si moraš vzeti tudi malo več časa. Ampak juhe so pripravljene v 15 ali 20 minutah, solata se naredi zelo hitro, priprava karijeve enolon­čnice ne traja več kot pol ure. Res pa je, da se moraš usesti in pomisliti, katere sestavine potrebuješ in kakšne stvari nabaviti, da potem lahko kuhaš.

Kako sestavljate nove recepte?

Barbara: Po navadi se vedno ravnam po sebi in odzivi so zelo dobri. Recimo, če ponudim kaj na Odprti kuhni in če so odzivi dobri, je to to. Vsaki jedi, ki jo naredim, poskušam dodati delček sebe. Nič kaj preveč zakompliciranega, ampak nekakšen dodatek, da je malo drugače, da ne kuhamo vsi vsega isto. Poigram se s kakšno sestavino ali dodam nekaj, kar po navadi ne. Recimo grahovi juhi sojin jogurt, kar izpade kot kisla smetana.

V svojih receptih ne uporabljate mlečnih izdelkov in mesa.

Barbara: Drži, kar se pa mesa tiče, s part­nerjem kombinirava jedi, ker je on vsejed. On večinoma je vse z mano in kdaj kaj le doda, ampak po navadi niti ne.

Glede na to, da so vaši recepti inspirirani tudi s hrano iz drugih dežel, se vse sestavine dobijo pri nas?

Barbara: Vse se dobi tu. Karkoli sem se naučila v tujini, sem prilagodila našim razmeram in naredim s sestavinami, ki se dobijo pri nas. Večinoma v trgovinah z bio hrano, lahko tudi v supermarketih z bio hrano, če so pa kakšne eksotične, obstajajo azijske trgovine.

Se pravi, da gre za sestavine, ki smo jih vajeni?

Barbara: Ne vem, ali so jih ljudje vajeni, ker gre za ogromen nabor brezglutenskih žitaric, od svetle leče, temne do kvinoje, prosa, ajde, sladkega krompirja, lisnate zelenjave, malo pa je tudi super živil in pa indijskih začimb.

Ste pri sebi zaznali kakšne spremembe, odkar se prehranjujete po svoje?

Barbara: Imela sem alergije na mlečne izdelke, se mi zdi, da že kar od otroštva. Pred sedmimi sem ukinila vse mlečne izdelke, malo pozneje pa še gluten. Z novim načinom prehranjevanja so izginile pikice na koži, ki je bila tudi pekoča, izginile so tudi migrene. Držim se svojega sistema in mi je super, imam energijo. Menim, da dobim vsega dovolj.

Kaj svetujete za praznične dni, ko gre vse rahlo čez rob?

Barbara: Lahko se sami lotimo in v kuhinji pripravimo veliko sladic na zdrav način, od potice do piškotov. Uporabljamo čim več rastlinskih sestavin, saj imamo rastlinska mleka, maslo in naravna sladila. Lahko delamo karkoli, vseeno pa ne smemo pretiravati s količino, s sladkarijami se le pocrkljamo, ne planemo in se vsak dan ne nažremo. Potrebne je malo discipline in zavestnega prehranjevanja. Od slanih jedi se da narediti marsikaj. Recimo iz sojinih koščkov lahko naredimo jedi, ki so bolj domače: zelenjavno joto s prekajenim tofujem, kar je tudi okusno.

Kako pa je z videzom hrane?

Barbara: Hrano, ki je malo drugačna, poskušamo narediti privlačno, da se ljudje odločijo, da jo sploh poskusijo. Če pa je povrhu še okusna, potem rečejo: "To je pa dobro." Kar pomembno je, da jedi kar ne zmečemo na krožnik.

Je dobro, da vsak človek najde svoj 'recept' prehranjevanja?

Barbara: Je pomembno. Brbončice so v današnjem času razvajene, ker so hrani dodani močni umetni okusi, velika je odvisnost od sladkorja. Treba se je zavestno odločiti, da se od nekaterih živil distanciraš in prideš nazaj na naravni okus in začneš ceniti svoje telo. Če že skrbimo zase navzven, je še toliko bolj pomembno, da srbimo zase tudi navznoter. Ni treba iti v skrajnosti, dovolj je, da pri izbiri hrane uporabljamo zdrav razum.

Kaj natančno to pomeni?

Barbara: Da je poudarek na čim več zelenjave, solatah in juhicah. Tu in tam se že lahko prekršimo, ampak osnova bi morala biti iz veliko zelenjave, brezglutenskih žitaric, veliko vitaminov in mineralov iz svežega sadja ter zelenjave. Od tega dobiš energijo. Dobro je tudi, da so sestavine ekološko pridelane, da v njih ni pesticidov, in da si za pripravo hrane vzamemo čas, saj gre za nas. So stvari, ki so enostavne za pripravo, res pa je, da je dobro, da veš za kakšen dan vnaprej, kaj boš pripravljal. Skuhaš si večjo količino enolončnice in jo imaš za dva dni, potem si zraven narediš le še solato. Pomembno pa je, da je okusno.

Napisala: Suzana Golubov, foto: Goran Antley

Lisa - 50/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 50/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.