Suzana Trnovšek se ukvarja s samozdravljenjem in kozmetiko za nego kože brez konzervansov, ki jo izdeluje pod svojo blagovno znamko Shān. Včasih je bil njen cilj ta, da je uspešna, potem je zbolela. Zdaj je njen cilj, da je srečna, dela za svoje poslanstvo ter pomaga, da je planet boljši in bolj zdrav, med drugim tudi z učenjem ljudi, kako lahko prebudijo svojo zdravilno energijo.

Zakaj ste se začeli ukvarjati z izdelavo lastne kozmetike in samozdravljenjem?

Do dela, ki ga danes opravljam, so me predvsem vodile zdravstvene težave. Sprva so bile želodčne težave, močni krči, ki sem jih imela 20 let, nismo pa vedeli, zakaj se to pravzaprav dogaja. To je vplivalo na mojo kožo, ki je bila mastna in nečista. Z leti so prišle še težave s hrbtenico, imela sem močno obrabo, skoliozo.

Suzana TrnovšekSledile so migrene. Vedno sem iskala rešitve zunaj sebe in se vrtela v začaranem krogu. Pozdravila sem eno zdravstveno težavo in prišla je druga, ko sem pozdravila drugo, sta se znova pojavili dve prejšnji. Začela sem se spraševati, kaj se pravzaprav dogaja. S 25 leti sem odšla k zdravniku, ker sem imela vsega dovolj in verjela, da bom z zdravili rešila težave. Hodila sem na raziskave, dobila antibiotike, ki so delovali čudovito, saj me ni nič več bolelo in sem se počutila super.

Že sem mislila, da je to moj izhod. Ko se je vse to končalo, sem začelo močno izgubljati apetit in težo, a sem že tako bila suha. Nisem razumela, kaj se pravzaprav dogaja, saj sem se počutila še slabše. Zdravnica je bila kar precej panična in me je napotila na ultrazvok. Tam me je zdravnik pripravil na to, da gre najverjetneje za rakavo obolenje.

Kako ste to sprejeli?

Rekla sem si: "Tudi če je, mi bo to uspelo ozdraviti!" Nisem se upirala, ampak na koncu niso nič našli, rekli so: "Začnimo znova z antibiotiki." Seveda niso nič našli, ker so v želodcu vsa naša čustva, naša preteklost, kar se ne vidi, ker gre za energijo. V rokah sem imela recepte za antibiotike in razmišljala, kaj naj naredim.

Raztrgala sem jih in začela raziskovati. Sprva sem poskušala z različnimi dietami, proučevala želodec, kako določena hrana nanj vpliva, in izločila vse tisto, kar mi ni ustrezalo, ter začela uživati tisto, kar je pripomoglo k boljšemu počutju. Stanje se je izboljšalo, a ne v popolnosti. Z leti pa se je moje počutje znova poslabšalo.

Zakaj?

Delala sem za podjetje, v katerem nisem uživala, doživljala močen stres, delala od jutra do večera, se prilagajala, stregla drugim. Prišlo je do tesnobe, mravljincev po glavi, močnega bitja srca, utrujenosti in po treh letih se mi je imunski sistem porušil. Dobila sem herpes zoster - pasovec. Takrat mi je zdravnica dejala: "Suzana, to, kar se vam dogaja, za vaša leta ni najbolj dobro. Razmislite, kaj je tisto, kar vas spravlja v stres."

Imela sem 26 let, zdravnica pa mi je pravzaprav dala lep nasvet. Ležala sem v postelji brez energije in razmišljala: "Kaj je na prvem mestu? Moje zdravje. Kaj lahko naredim? Si poiščem drugo službo?" V službi sem dala odpoved, ker se nisem dobro počutila. Ko sem dala odpoved, je služba, kjer sem bila dogovorjena, padla v vodo. Ostala sem brez vsega v podnajemniškem stanovanju in mislila, da bom hitro našla novo službo.

Hodila sem na razgovore, ampak dela nisem dobila. Razmišljala sem, da je morda čas, da uresničim svojo srčno željo in grem v New York, saj sem se že eno leto vizualizirala na njegovih ulicah, nisem pa vedela, zakaj me Manhattan tako pritegne. Hitro sem dobila zelo poceni letalsko karto in možnost bivanja.

Vedela sem, da bo zame tam nekaj pomembnega. Imela sem hude kožne težave in akne na obrazu. Po tretjem tednu bivanja v New Yorku je v hišo prišla zelo srčna gospa, ki je skrbela za lastnika, in mi podarila naravno milo.

Kaj je bilo s tem milom?

Rekla je, da bo za mojo kožo odlično, kar mi je vzbudilo zanimanje. Moja koža je zavračala vse, kar sem dala nanjo, od luksuzne kozmetike do tiste poceni. Ko sem prvič nanesla milo, sem imela takoj dober občutek. Koža je bila bolj sijoča in sveža. Zaljubila sem se v tisto kozmetiko in gospo vprašala, kaj je to. Povedala je, da njena hčerka v Belgiji izdeluje naravno kozmetiko. Rekla sem ji, da bi jo rada uvozila in predstavila v Sloveniji.

Z njeno hčerko sem imela sestanek prek skypa in povedala mi je, da potrebujem tisoč evrov za vzorčke. To se mi ni zdelo problematično, saj sem mislila, da bom že dobila kakšno delo in kupila vzorčke. Po štirih tednih sem se vrnila iz Amerike sveža, energična in polna idej. Vedno sem našla kakšno delo, toda tokrat ne. Nisem razumela, zakaj so mi bila vsa vrata zaprta. Skoraj sem že obupala nad idejo in znova iskala delo v pisarni, ker drugega ni bilo, potrebovala pa sem denar za življenje.

Potem pa sem se pogovarjala s prijateljico, ki sem ji hvalila milo, in govorila, da moram priti do novega. Dala mi je idejo, da sama začnem izdelovati naravna mila. Usedla sem se za računalnik in rekla: "Izdelovala bom najbolj naravno kozmetiko, kar jo je mogoče izdelati." Raziskovala sem in se najprej želela specializirati le za naravna mila, ker so me navdihnila. Učila sem se in nastala so mila.

Ste izdelke najprej preizkušali na sebi?

Vse sem preizkusila na sebi. Potem so ljudje začeli hoditi do mene, da naj naredim še kakšno kremo. Upirala sem se, češ kaj vse je v kremah. Začela sem razmišljati, kako bi lahko naredila najbolj naravno kremo, in začela sem izdelovati tudi kremo brez konzervansov. Razdelila sem jo ljudem in bili so navdušeni.

Naredila sem tudi losjon, ki pomaga pri luskavici, ker kožo obnavlja in ščiti pred zunanjimi dejavniki, ki povzročajo kakršnokoli srbečico. Tako sem začela s kozmetiko, obenem pa sem začela učiti ljudi, kaj so kožne težave in od kod prihajajo. Ko sem imela akne, sem proučevala, kako se koža odziva na moje počutje.

Vse to sem spremljala in predajala znanje, sprva s kolumnami, zdaj tudi s pomočjo video posnetkov. Na začetku sem svetovala tudi po elektronski pošti, ker še nisem 'imela' toliko ljudi. Zgodilo se je, da sem poleg izdelovanja kozmetike začela učiti tudi o samozdravljenju.

Ste šli v to smer, ker ste imeli osebne izkušnje?

Začutila sem, da imam ogromno izkušenj iz preteklosti, saj sem si sama ozdravila tesnobe in depresijo, naučila sem prebuditi energijo, ker nisem nikoli spoznala nikogar, ki bi me to naučil. Učila sem se, iz knjig in iz svoje notranjosti.

S pomočjo knjig sem preizkušala in testirala, kaj je zame najbolje. Najbolj mi je bilo fascinantno, ko sem se začela usmerjati v notranjost in povezovati s sabo ter so se tesnoba, depresija in hrbtenica začele zdraviti. Takrat nisem mogla verjeti, kaj se lahko naredi z notranjo energijo, ko se povežeš s sabo, začutiš svojo živost in se začneš zdraviti.

Za kaj gre?

Ko zaprete oči in se osredotočite na dihanje, ki je naše naravno stanje, ter usmerite pozornost, recimo, le na desno dlan, boste začutili energijo.

Govorite o meditaciji?

Gre za meditacijo, ki te pripelje do sebe in tvoje živosti. Pravzaprav je pomembno, da si v sedanjem trenutku usmerjen vase, meditacija pa je pomoč, da prideš do sebe. Recimo, med pogovorom energijo usmerjam še v noge, kar pomeni, da sem med pogovorom povezana s sabo.

Tako besede prihajajo iz mene, moje notranjosti, in ne iz uma. To obnavlja telo. Tako sem začela zdraviti hrbtenico, migrene in tesnobo. Tesnoba mi je predstavljala največjo oviro, ker nad njo nikakor nisem imela kontrole in se je v meni začelo vse podirati. Tesnoba je znak, da si preveč usmerjen v prihodnost ali preteklost.

Nas postane strah?

Ja, do strahu prihaja, kadar nismo osredotočeni na sedanji trenutek, ker ko se pogovarjamo, nas ni strah. Ko pa razmišljamo, kaj bo ali kaj je bilo, se v nas naseli strah, kar povzroči tesnobo in notranji nemir. Zanimivo je bilo še to, da je takrat zbolela še moja sestra. Imela je napade panike, prej pa ni bila nikoli bolna, ni vedela, kaj so zdravstvene težave, in tega se je ustrašila. Takrat sem se učila, kako usmerjati osebo z napadi panike, in spoznala, kaj je moje poslanstvo.

Kaj?

Učenje ljudi, kako lahko prebudijo svojo zdravilno energijo. Ko sem hodila k zdravnikom, sem bila zelo izgubljena. Občutek nemoči mi je bil zelo neprijeten. Vse bolezni pridejo iz naše preteklosti, iz tega, kako živimo, čemu smo obrnili hrbet, česa v preteklosti nismo ozdravili, in iz vseh naših vzorcev.

To začnemo zdraviti, ko se povežemo s sabo, ker vsi naši vzorci pridejo na plan in se predstavijo kot dogodek, mi pa imamo moč, da to ozdravimo. Se pravi, da sprejmemo, kar se nam pojavi, ter to očistimo, da gre iz našega telesa. Ko ozdravimo bolečino, je zdravo tudi telo. Začela sem se zdraviti tako in na podlagi tega učim tudi druge. Ljudje ne vedo, recimo, zakaj imajo akne. Te so le simptom, niso pa vzrok bolezni.

Tako, recimo, če imaš akne na predelu čeljusti, te predstavljajo neravnovesje v čustvih, strah ali bolečino. Če nisi prizemljen, zakoreninjen vase, te bolečine ne občutiš, zato se je treba poglobiti v notranjost, prisluhniti svojemu telesu in ozdraviti bolečino ter okrepiti imunski sistem. Posledično se zdravijo tudi akne. Kozmetika pa je pripomoček, ki umirja kožo, jo nahrani in posledično zdravi, ni pa dokončni zdravilec. Dokončni zdravilec je oseba, ki ozdravi vzrok bolezni.

Na katerih področjih delujete?

Vsaka bolezen vedno ponazarja neravnovesje. Učim, da se je, ne glede na to, kakšno bolezen imamo, treba poglobiti v notranjost. Mi smo duhovna bitja, ki imamo človeško izkušnjo. Če želimo zdravje, srečo, harmonijo, jih ustvarimo tako, da se poglobimo v notranjost. Doživljala sem nenehne padce, ovire, vse je bilo vedno neharmonično.

V trenutku, ko sem se povezala s sabo, so se vsi koščki sestavljanke – vse, kar je prej bilo raztreščeno, neharmonično – začeli zlagati, in to harmonično. Ko enkrat spoznaš, kdo si in zakaj si prišel na zemljo, kaj je tvoje poslanstvo, se skozi tebe začne izražati univerzum. Naproti ti pripelje ljudje, ki ti pomagajo, da lahko pripomoreš k boljšemu planetu. V mojem primeru, da učim ljudi, kako prebudijo svojo zdravilno energijo in ozavestijo moč narave. Vsaki osebi, ki se poveže s sabo, se stvari začnejo razvijati dosti bolj harmonično.

Gre za vsakodnevno delo?

Gre, ampak najbolj čudovito je, ko veš, da ti ni treba spreminjati zunanje situacije. Recimo, pogled na brezposelnost spremeniš tako, da se osredotočiš na notranjost in na to, kar imaš, kdo si in kaj želiš. Ko imaš osredotočeno pozornost na notranjost in nenehno stremiš k temu, stvari začnejo potekati v tisto smer.

Dokler pa si osredotočen le na to, da si brez dela, na to, kaj ti je nekdo rekel, ali na druge ljudi, se ti vsa energija razprši in pozabiš nase. Potem si v stresu, prestrašen, ampak v trenutku, ko se poglobiš vase, veš, da se vse zgodi z namenom, in vse, kar pride – ne glede na to, kakšna huda situacija je – sprejmeš, se ne upiraš. Posledica tega pa je, da se ta zadeva tudi razvije in zdravi.

Kaj se je prelomilo v vas, da ste se poglobili vase?

Ko sem imela dovolj trpljenja, sem si rekla, da bom od zdaj sebi na prvem mestu jaz. Prej so bili vedno na prvem mestu drugi. Bolj pomembno je bilo, kaj si bodo mislili drugi in kaj bodo rekli. Univerzum te pripelje do situacije, te postavi v pozicijo, ko morda ostaneš tudi brez vsega, se spopadaš s težkimi odnosi in si rečeš: "Dovolj imam!"

Pri meni se je to zgodilo pred tremi leti. Rekla sem si, da sem od zdaj na prvem mestu jaz. Bilo mi je, kot bi mi univerzum s tem, da mi je zaprl vsa vrata, pomagal. Prisiljena sem se bila posvečati sebi, očistiti vso preteklost, zamere in vse sodbe, kar sem jih imela. Vse, kar dajemo navzven, sprejmemo tudi sami. Vse, kar si želiš biti, daješ drugim. Začela sem se posvečati sebi, nič več kazati s prstom na druge ljudi in se izgovarjati na krizo, težke čase. Težki časi ne obstajajo, to so le izgovori.

Transformacija se je začela, ko sem se osredotočila na lastno notranjost. Ni bilo lahko, premakneš se, ko imaš dovolj trpljenja. Vsako trpljenje te vodi do sebe. Ko sem se začela osredotočati na tisto, kar želim, in prišla do svojega poslanstva, sem videla, da me to bolj izpopolnjuje kot karkoli drugega, bolj kot denar, pohvale. Ne potrebuješ več pohval, odobritev od zunaj, saj imaš sebe. Najprej je modrost, povezanost s sabo, šele potem vse ostalo. Za vse to je potrebno posvečanje sebi. Iz vseh najhujših stvari v življenju, ki sem jih sprejela, so se zgodile najljubše stvari. Kaj so mi sporočale bolezni?

"Suzana, odidi v notranjost in se poveži s sabo. Telo ti prinaša sporočilca, in ker jih ne slišiš, zboliš tako, da obležiš." Osebno sem se prebudila šele takrat, ko pri 26 letih nisem mogla vstati. Nisem mogla verjeti, da se mi je lahko zgodilo kaj takšnega. Začela sem razmišljati, kaj zdaj, kaj lahko za to naredim. Počasi sem se začela poglabljati vase. Vsak ima svojo pot, ampak moje sporočilo je vedno takšno, da nas kakršnakoli zdravstvena ali življenjska težava kliče, da se poglobimo vase. Ko se povežemo s sabo, ozdravimo notranjost in tudi vzrok bolezni.

Pri vaši kozmetiki omenjate Kleopatro. Kaj ima skupnega z vašo kozmetiko?

Kleopatra si je kožo negovala na najbolj naraven način. Uporabljala je med, mleko, šipkovo olje ... Takrat ni bilo konzervansov, znana pa je bila po lepi koži. Prišlo je do ideje, da ljudi ozavestimo, kot je bila ozaveščena Kleopatra. Tako, ko preberete 'kozmetika iz časa Kleopatre', pomislite na čas, ko so si kožo negovali na naraven način. S sestro dejansko predstavljava popolnoma naravno kozmetiko.

S sestro delata skupaj?

Ja, s sestro delava skupaj. Trenutno pripravljava nekaj novega v povezavi z ličili. Sestra je vižazistka, v Shānu deluje v marketingu. Pri najinem delu veliko paziva, da delujeva iz notranjosti. Prek najine naravne kozmetike ozaveščava o moči narave in zdravilni energiji. Druga drugi sva tudi zdravilki in si pomagava.

Za sestro pravim, da je moj angel, skupaj rasteva v Shānu, vlagava energijo in strast, izvirava iz tega, da vse prihaja iz srca. Na različne načine predstavim, kaj vse je mogoče. Vsi ne vedo, da v sebi nosijo močno energijo, ki zdravi tudi hrbtenico.

Preveč iščemo zunaj sebe?

Pozabili smo nase, prav tako na naravo. Narava je zame imela prelomno vlogo, ker mi je pomagala, da sem se zakoreninila vase. Prej nisem tako rada hodila v naravo, potem pa sem nenehno dobivala sporočilca v knjigi, pa tudi neka gospa mi je povedala: "Suzana, narava ti bo pomagala."

Vsak dan sem začela hoditi v naravo, sčasoma sem postajala vedno bolj prizemljena in na stvari začela gledati drugače. Ko si prizemljen, vidiš možnosti, rešitve, občutiš svoje telo. Takrat se je tudi začelo vse spreminjati. Imam globoko spoštovanje do narave, in odkar izdelujem naravno kozmetiko, sem do nje še bolj spoštljiva. Zakaj ima narava moč?

Zakaj?

Ker ne živi v preteklosti in v prihodnosti, temveč v sedanjem trenutku. Če vprašaš naravo, koliko je ura, bo odgovorila zdaj. Narava ima moč, ker je nenehno povezana s sedanjim trenutkom. Če izdeluješ naravno kozmetiko in je ne uničuješ s kakršnimkoli konzervansom, parabenom, energija ostane v izdelku.

Nisem kemik, ne kozmetičarka, čeprav bi mi bilo lažje izdelati kozmetiko s kakšnimi kemičnimi preparati, ampak vedno sem si rekla: "Vztrajaj pri svojih načelih in deluj na ta način." Seveda vsak dela na svoj način. Res pa je, da naravna kozmetika ni obstojna, tako kozmetiko delam sproti. Obrazna olja imajo rok uporabe šest mesecev, kreme pa tri mesece. S to kozmetiko ljudem predstavljam moč narave in njeno preprostost.

Se vam ne zdi, da ste zelo pogumni, ker ste se lotili tudi predavanj manjšim skupinam o določenih temah?

Manjšim skupinam, ki bodisi želijo pogovor bodisi imajo vprašanja na določeno tematiko, recimo o depresiji, nasilnih odnosih, ponujam, da jim predstavim, zakaj se jim določene stvari dogajajo.

Tako zelo zaupate svojemu znanju?

Veliko sem izkusila. S pomočjo izkušenj veš, zakaj pride do depresije, do nasilnih odnosov. Poznaš te stvari, sicer nikoli ne bi mogla razlagati o nečem, česar nisem nikoli izkusila. Ko sem bila bolna, sem v sebi vedno občutila globoko osamljenost, in bolnim otrokom in vsem ostalim, ki se srečujejo s kakršnimikoli zdravstvenimi težavami, želim, da odprejo oči, kdo so, kaj nosijo v sebi, da se zavedajo, da niso sami in niso bolni oni, temveč njihovo telo.

Tako se ločijo od trpljenja. Ko ljudje pridejo do sebe, niso več osamljeni in ne potrebujejo več nikogar. Osrečuje me in navdihuje, da lahko nekomu prižgem lučko in mu pokažem vrata, skozi katera lahko stopi. Ne delujem vsiljivo, predstavim, kaj je možno, potem je odvisno od posameznika, kaj bo naredil.

Se vam ne zdi, da si veliko upate, glede na to, da so nekateri študirali vse življenje, da se ukvarjajo z določenimi segmenti, ki jih predstavljate?

Ko si v ravnovesju s sabo in začutiš svoje poslanstvo, ne razmišljaš več o nobenih strahovih. Želiš si le povedati, predati in si osredotočen le na svoje poslanstvo. Seveda so zdravniki tukaj, da ustavijo, recimo, rakavo obolenje, ampak potem je tvoja naloga, da odpraviš vzrok bolezni, ker če ga ne boš, se bo bolezen znova pojavila.

Lisa - 31/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 31/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.