Marija Mojca Pungerčar, ki je bila modna oblikovalka in je diplomirala iz slikarstva, magistrirala iz novih žanrov ter bila gostujoča študentka na Akademiji za uporabno umetnost, je v svojih delih socialno angažirana, hkrati pa tudi kritizira potrošniško družbo.

Na letošnjem Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk je speljala dve tematski delavnici iz cikla Socialdress – 'socialna obleka'. Delavnica Socialdress – Cvetje v jeseni je bila v znamenju medgeneracijske solidarnosti, medtem ko je bila Delavnica Socialdress servis v Galeriji Škuc udeleženkam v pomoč pri zamenjavi zadrg, šivanju gumbov, krpanju raztrganin, krajšanju in daljšanju oblačil.

Popravljena oblačila so po želji opremili z etiketo blagovne znamke Socialdress, ki je znak dodane vrednosti: unikatni osebni poseg v konfekcijski izdelek, naredi sam kultura, samooskrba, solidarna izmenjava znanja in veščin ročnih spretnosti.

S čim vse se ukvarjate v delavnicah Socialdress, ki jih organizirate že od leta 2006?

To so tematske delavnice, pri katerih pravzaprav v ospredju ni reciklaža kot princip, saj smo doslej na delavnicah obravnavali različne tematike. Delali smo nove obleke iz novega blaga, ki je bilo prav tako lastna produkcija, imeli smo tudi že predelavo različnih oblačil in tudi predelave nevsakdanjih artiklov, kot so kravate, uniforme, narodni simboli ...

Praviloma je vsaka delavnica tematsko zasnovana glede na prostor, upošteva pa se tudi kontekst, v okviru katerega delavnica poteka, saj običajno te delavnice nekdo gosti.

Ste s tokratno delavnico Socialdress servis v okviru festivala Mesto žensk izhajali iz vsesplošne krize?

Lahko jo povežemo z reciklažo, lahko s tem, da privarčujemo kakšen evro, lahko jo povežemo s povsem etičnim pristopom, ki ga imamo do sveta. Ne gre le za to, da nas v reciklažo prisili socialna stiska, lahko se je lotimo tudi iz ekoloških vidikov, ker se zavzemamo za to, da stvari krožijo oziroma se ne odvržejo takoj po prvi uporabi.

Res pa je, da lahko s popravilom obleke tudi prihranimo denar za novo obleko. Čeprav obleke v zadnjih letih niso več tako velik strošek in se lahko oblečemo tudi za manj denarja. Vprašanje pa je, kakšne kakovosti so te obleke, koliko časa so uporabne, ko jih prinesemo iz trgovine. Praviloma se hitro raztrgajo, ker so narejene tako, da greš čim hitreje po novo obleko.

Kakšen je bil namen delavnice Socialdress servis Cvetje v jeseni?

Kot del festivala Mesto žensk je potekala pred festivalom, in sicer v povezavi z medgeneracijsko solidarnostjo. Prvi del delavnice je potekal na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, drugi pa v Dnevnem centru za aktivnosti v Šiški.

Na festival je prišlo veliko naključnih obiskovalcev, ki so se vključili v izdelavo cvetja. V centru dnevnih aktivnosti so sodelovali ljudje, ki so tudi sicer obiskovalci ali člani njihovih aktivnosti. Na delavnico so prišli, da si malo razširijo znanje, nekateri so si ga pridobili na novo, nekateri pa so prišli z namenom, da ga bodo pozneje širili v drugih centrih, kjer imajo različne aktivnosti.

Kaj pa druga delavnica Socialdress servis, ki ste jo organizirali prav tako v okviru Mesta žensk?

V ospredju je bilo popravljanje nošenih oblačil, niti ne starih. Dvakrat smo delavnico izvedli tudi na domovih; Socialdress šiviljska agentka je šla tudi na dom, ker ima gostiteljica malega otroka in se ni mogla udeležiti delavnice.

Več o Mariji Mojci Pungerčar in njenih delavnicah Socialdress servis na www.mojca.info