Đurđica Kirin velja za zelo prijazno zobozdravnico, ki svoje delo opravlja že 38 let, 36 na istem sedežu z otroki in mladostniki. Delo s to populacijo je usmerjeno v preventivo, ki se začne že pri enoletnem otroku, poudarja sogovornica, ki nam je zaupala vse pomembne informacije o pripravah na obisk otroka v zobozdravstveni ordinaciji in o pomenu vsakodnevne nege otroških zob.

Kaj vas je navdušilo za delo v zobozdravstvu?

Zobozdravstvo je bila izbira poklica, ker je bila biologija v gimnaziji moj najljubši predmet in me je usmerjal k širokim interesom razvoja človeka.

Vsakodnevno ste v stiku s številnimi mladimi pacienti. Kakšna je zobna higiena otrok in mladine pri nas – kako ocenjujete splošno stanje?

Kljub dolgoletnim naporom vseh mladinskih zobozdravnikov nam zobne higiene ni uspelo dvigniti na raven, ki nam omogoča kontrolo nad razvojem kariesa. Kje so vzroki za ta neuspeh, še danes raziskujemo na vseh nivojih, od šolskih delavcev, ki so nam v glavnem v pomoč, do strokovnih sestankov preventivnih sester v zobozdravstvu in nas zobozdravnikov.

K vzrokom slabe higiene prištevam nerazumevajoč prenos znanja od zobozdravnika na starše. Ustna higiena pripomore k dobremu zdravju zob in organizma, z zelo malo vloženega časa in finančnih sredstev se pridobi ogromna vrednost, ki se je naši pacienti ne zavedajo dovolj.

Učili so nas, da so bomboni največji sovražnik zdravih zob, danes so to tudi sokovi in sladkane pijače ... Kako naj starši uberejo srednjo pot pri ponudbi hrane in pijače?

V preventivnem zobozdrav­stvenem programu so pomembne tudi prehranske navade. Danes so starši zelo dobro seznanjeni, kaj je zdrava prehrana, kljub temu pa se zdravo prehranjevanje v skladu s tem znanjem ne izvaja. Slabe prehranske navade staršev pogosto prevladajo nad tem znanjem.

Pri pregledu enoletnikov ugotavljamo, da starši – med njimi več kot polovica – v napitke dodajajo sladkor. Starši morajo svoje znanje o zdravi prehrani izvajati v praksi, ker otrok sprejme vse oblike hrane, kot mu jih ponudimo. Zato so prva otrokova leta najpomembnejša in nam omogočajo, da otroku privzgojimo zdrave prehranjevalne navade.

Kaj v tem primeru odsvetujete in, seveda, kaj priporočate?

Pri starših pogosto opažena škodljiva razvada za zobovje je, da otroku ponudijo stekleničko z mlekom v postel­ji, da se z njo uspava. Če je ta razvada že utečena, svetujem, naj mleko zamenjajo z vodo.

Prav tako svetujem, da vse, kar je sladko – sok, kolač, bombon, čokolada – ponudimo otroku ob obroku v omejenih količinah. Prav tako med obroki ponudite otroku vodo. Da bi te navade potekale na trdnih temeljih, so staršem v veliko pomoč nasveti in smernice, ki jih dobijo v vrtcih in šolah.

Ščetkanje zob dvakrat dnevno ni več dovolj, zdaj so na voljo tudi posebne ščetke za ščetkanje med zobmi, pa zobna nitka, zobni aparati ... Starši so v poplavi vseh pripomočkov zmedeni. Kako si mora otrok umivati mlečne zobe?

Ščetkanje zob, kot osnova zdrave ustne votline, je osrednja tema vseh preventivnih predavaj, tako na nivoju predavanj preventivnih sester kot tudi v ordinacijah mladinskega zobozdravstva.

Ko zraste prvi mlečni zob, začnemo zobe umivati. Na voljo so nam naprstniki z majhnimi ščetinami. Ko izrastejo vsi mlečni zobki, priporočam otroško zobno ščetko z veliko (5000 do 7000) mehkimi ščetinami. Seveda zobe otroku umivajo starši, ker predšolski otrok še nima dovolj razvite fine motorike.

Otrok naj ima svojo ščetko v roki, ker tako spoznava pomen ščetkan­ja. Zobe je treba enkrat dnevno temeljito očistiti, po vsakem obroku pa odstraniti ostanke hrane. Velika razlika je med zaznanim in realnim časom, ki ga uporabimo za temeljito čiščenje zob. Pri tem nam lahko pomaga peščena ura ali označeni časovni intervali na električni ščetki. Po doktrini preventivnega zobozdravstva se priporoča uporaba otroške zobne paste že ob umivanju izraščenega prvega zoba.

Kaj pa uporaba zobne nitke pri otrocih?

Uporaba zobne nitke je nujna za dobro ustno higieno izraslih stalnih zob in v mlečnem zobovju takrat, ko so zobki v zobni vrsti stisnjeni. Pri zobnih aparatih imamo prav tako specifične zobne ščetke, ki omogočajo dobro higieno okoli aparata. Pri tem je vseeno, ali uporabljamo ročno ali električno ščetko.

Đurđica KirinKako pomembna pa je tehnika umivanja?

Tehnike umivanja so različne, glavna osnova pri vseh tehnikah so gibi, ki vedno potekajo od dlesni proti zobom. Pri nas staršem o tehnikah umivanja otrokovih zob svetujemo, učenje je praktično, in sicer tako, da starše učimo umivanja z otrokovo zobno ščetko v otrokovih ustih. Starši tako vedo, da je za obisk pri nas pomembno, da ima otrok s seboj svojo zobno ščetko.

Kaj pa je pomembno pri negi, ko otroku začnejo rasti stalni zobje?

Ko otroku začnejo rasti stalni zobje, je posvečenost higieni enaka, le da v tem času lahko objektiviziramo obloge na zobeh z raznimi barvili, ki jih otrok po umivanju uporabi, da bi videli, ali smo vse odstranili. Na voljo so barvne tablete ali tekočine.

Tudi zobne paste se razlikujejo, predvsem po vsebnosti fluoridov, nekatere jih sploh ne vsebujejo ... Kakšno zobno pasto morajo izbrati starši v dobro svojega otroka?

Dnevna uporaba fluoridov je del preventivnega programa za obvladovanja kariesa. Zobe začnemo umivati z zobno pasto, ko zraste prvi zobek, to je običajno pri šestih mesecih, uporabljamo pa zobne paste s fluoridi, in sicer dvakrat dnevno v majhnih količinah – za velikost zrna graha.

Pri umivanju otroškega zobovja svetujemo, da najprej zobovje umivamo samo z vodo in na koncu umivanja dodamo priporočeno količino zobne paste. Tako namreč zmanjšamo količino paste, ki jo otrok pogoltne, saj je še ne zna izpljuniti.

Na začetku umivanja otrok spozna okus vode, na koncu umivanja mu zmanjšamo zanimanje za novi okus, tako pogoltne mali del paste ali pa sploh ne, ki mu ne škodi. Iz dela paste, ki ostane na zobu, se del fluoridov vgradi v zobe. Priporočene zobne paste naj starši kupujejo vedno le v lekarnah ali specializiranih trgovinah za medicinske pripomočke.

Ali po umivanju zob zobno pasto otroku naročimo sprati iz ust ali ne?

Dobro vprašanje! Fluoridi v zobni pasti so vir fluoridov, ki se vsrkajo prek ustne sluznice, del ostane na sklenini in se vanjo vgradi. Dobro je, da umivanje traja dolgo (10 minut), s tem omogočamo tudi drugi vnos fluoridov. Študije o tem, ali več fluoridov ostane v sklenini, če se usta izperejo ali ne, navajajo, da ni statistično pomembne razlike glede na izpiranje.

Kako hudo pa je, če karies načne mlečne zobe?

Zelo hudo je, kadar karies načne mlečne zobe, kajti majhen otrok težko prenaša vse posege v ustih, sploh če nanje ni pripravljen. Zato je poudarek v zobozdravstveni preventivi na odpravljanju in obvladovanju vseh razlogov, ki so možni vzrok za nastanek kariesa. Z izvajanjem dobre preventive dosežemo dober rezultat – več kot 60 odstotkov triletnikov je brez kariesa.

Če starši sledijo našemu preventivnemu programu in se odzovejo na redne preglede pri prvem, drugem in tretjem otrokovem letu, ter zatem na šestmesečne preglede, nam omogočijo, da pri otroku prepoznamo začetne oblike kariesa. Čiščenje začetnega kariesa, ki je še v sklenini, je neboleče.

Pri otrokovih treh letih in dobri pripravljenosti na zobozdravstveni pregled se s starši dogovorimo za zalivanje jamic na kočnikih. Razlika med otroki je velika, tako lahko na primer enim zalijemo jamice že po tretjem letu, večini okrog četrtega leta. Za razvoj otrokovega pozitivnega odnosa do zobozdravstvene ambulante je pomembno, da ne dovolimo razvoja kariesa. Vsaka bolečina zoba pri otroku je lahko osnova za oblikovanje manj ugodnega odnosa do zobozdravstva.

zobozdravnikKako pomembni so torej obiski pri zobozdravniku v predšolskem obdobju?

Obiski pri zobozdravniku so ob prvem in drugem letu pomembni tudi z vidika psihološke priprave otroka na obiske in posege. Pomembno je namreč, da otrok v tej starosti pride v okolje ordinacije in doživi pozitivne vtise in čustvene odzive. Otrok v novem okolju čuti negotovost, ker je zanj novo, sicer pa ga njegova želja po spoznavanju okolja spodbuja, da prijema stvari, ki jih vidi, z njimi udarja, pritegnejo ga barve, oblike, seveda kaj spoznava tudi tako, da daje v usta.

Zaupanje do okolja gradi prek čutnih vtisov, ki jih v tem času dobi. Pomembno je, da v tem obdobju otroku ponudimo, da raziskuje ta novi svet, da mene kot zobozdravnico otrok doživlja v sklopu tega novega in zanimivega sveta. Seveda se ravno v ta namen ob teh pregledih veliko smejimo, pregled je zabava.

Prav tako prisotni starši s svojo sproščenostjo ob tem pozitivno delujejo na otroka, ker mu s svojim pozitivnim razpoloženjem sporočajo, da je okolje ordinacije prijetno in varno ter da se z mano in sestro dobro počutijo in nam zaupajo. Vsi ti pomembni čutni in čustveni vtisi pri obisku zobozdravstvene ordinacije v prvem in drugem letu so pomembna popotnica za nadaljnje posege. Poleg psihološke priprave otroka starši ob vsakem obisku dobijo navodila o prehrani in higieni.

Kdaj pa se pri otrocih lahko pojavi strah pred obiskom zobozdravnika?

Zagotovo je strah povezan z doživljan­jem nekega neugodja. Neugodje je lahko za otroka marsikaj in se med otroki razlikuje. Najprej seveda pomislimo na bolečino, ki je za vse nas neugodna. Vendar pa so otroci pogosto občutljivi za druge dejavnike, ki so splošno ljudem manj poznani in na katere moramo biti zelo pozorni.

Pomembno je na primer, da otroku damo čas, da se prilagodi na novo okolje, sicer lahko doživi neugodje, ker okolja ne pozna in ga ne sprejema, posledično seveda ne dovoli stika z zobovjem. Otroku je treba dati toliko časa za spoznavanje novega, kolikor ga potrebuje, nekateri otroci se prilagodijo prej, nekateri potrebujejo več časa. Gre za spoznavanje tudi novih slušnih dražljajev – srkanje sesalca, zvok vrtalnika – in tudi novih občutkov v smislu okušanja in občutenja v ustih.

Če teh novih slušnih in čutnih dražljajev otrok ne pozna, jim lahko pripiše na primer bolečino, pa čeprav na primer srkanje sline sesalčka ne boli. Potem imamo tu zanj novi osebi – zobozdravnika in asistenta, ki lahko zanj predstavljata grozečo nevarnost, če ju ne pozna in jima ne zaupa. Za otroka je pomembno, da ima občutek nadzora, to pomeni, da ve, kaj se bo dogajajo.

Vse do zdaj našteto mu pomaga lajšati strah pred neznanim. Zobozdravnik namreč posega prav v ustno votlino otroka, in če otrok ne ve, kaj ga bo čakalo, lahko odreagira s strahom in tako posegov ne pusti izvajati, lahko odreagira tudi tako, da 'zamrzne', rečemo, da otroci postanejo mehki in nekateri lahko tudi izgubijo zavest ali bruhajo. Da bi bolj razumela otrokov psihološki odziv, mi je ogromno pomagala psihologinja Darija Peterec Kotar.

Kako pa obravnavate otroke, ki pridejo k vam prestrašeni?

Prvi cilj dela s prestrašenim otrokom je, da mu strah poskušamo zmanjšati. Pozorni smo na prihod otroka v ordinacijo, ker se v čakalnici s čakanjem običajno strah stopnjuje. Zelo dobrodošlo je, če ima otrok s seboj svojo igračo ali igrače, ker se na te igrače vežejo pozitivni in varni občutki iz domačega okolja.

Otrok se bo v novem okolju tako lažje sprostil. Tudi v ordinaciji imamo igrače in zanimanje otroka za te igrače, ob komunikaciji z menoj, otroka hitro sprosti. Ko otrok svojo igračo zaupa v moje roke, da jo spoznam, je narejen pomemben korak proti zaupanju.

Posebno pozornost posvetimo tudi času, ko je poseg končan. Tako kot prihod je za otrokovo izkušnjo pomemben tudi odhod iz zobozdravniškega stola. Pomembno je, da po koncu posega otrok doživlja ugodje, saj bo s to zadnjo čutno izkušnjo tudi odšel in drugič z njo prihajal. Vsi otroci zelo pozitivno reagirajo seveda na pohvale, s katerimi ne smemo varčevati.

Prav tako pa ob pohvali pripada tudi nagrada za uspešno opravljen poseg. Tako nekateri otroci za nagrado izberejo in pogledajo na stolu želeno risanko, kakšni se po posegu še malo pocrkljajo in nasmejijo s starši. Seveda pri asistentki, da z veseljem in s ponosom zapuščajo ordinacijo, dobijo tudi štampiljko na roko. S tem zaokrožimo zobozdravstveni pregled in pri otroku spodbudimo, da se naslednjič k nam vrne z zadnjo dobro izkušnjo.

Kaj pa otroci, ki pridejo k vam z zobobolom?

Najtežje je ravnati pri prestrašenem otroku z zobobolom, ker je treba ukrepati. Pri teh najtežjih primerih pomagajo dolgoletne izkušnje, vendar na žalost brez joka v takih primerih ne gre. Ker v primeru jokajočih otrok čustveno trpimo tudi mi, smo zelo veseli, če otrok sprejme protibolečinsko injekcijo.

Ko smo imeli zelo prestrašenega otroka brez bolečine, smo imeli zelo dobre izkuš­nje s psihološko pripravo otroka, ki jo je izvedla psihologinja Darija Peterec Kotar. Delo je v tem primeru zasnovano timsko, s psihologinjo v pripravi sodelujejo starši z otrokom, medicinska sestra ter jaz kot zobozdravnica. Psihologinja pripravo na zobozdravstveni poseg z otrokom in starši vedno začne v svoji ambulanti.

Začetni obiski so namenjeni sproščanju otroka in se odvijajo v smeri igre ter pri tem spoznavanju zobozdravstvenih pripomočkov. Ko je otrok primerno sproščen in pripravljen, se natančno dogovorimo, za katere posege je otrok pripravljen, in točno te, v skladu z našim skupnim dogovorom, v naši zobozdravstveni ambulanti tudi izvedemo.

Včasih se v ambulanti igramo, telovadimo, pojemo, vse z namenom, da se otroku približamo. Če se prestrašen otrok odloči sesti na stol, je to zelo velik korak v smislu zaupanja. Starši v tem procesu sodelujejo, z otrokom doma obnavljajo dogodke in postopke, doma berejo knjižice na temo priprave na zobozdravstveni poseg, z otroki doma rišejo, kaj se je dogajalo pri nas.

Otrok si sprva, ko vam zaupa, pusti pregledati zobe, kako pa je s posegi? Otroku zagotovo ni prijetno, ko zasliši cviljenje zobozdravniškega svedra v svoji glavi ...

Za poseg je otroka spet treba pripraviti. Starši doma naredijo strategijo spoznavanja, kako bo poseg potekal v ordinaciji. V pomoč imajo knjige, sesalnike, ki jim jih damo za domov, da vadijo z otrokom, kako gre sesalček pod jezik, domov damo tudi papirnate rolice, plastično zobno ogledalo, ki ga je mogoče tudi kupiti.

V naši ambulanti omogočimo otroku spoznavanje zobozdravstvenih pripomočkov, ki jih otrok lahko sam prime v roke in tako vidi, da nič ne boli. Šele ko je otrok primerno sproščen in zaupa, nadaljujemo s posegi. Med samim posegom je pomembno vzdrževanje otrokove sproščenosti. Nekaterim otrokom pomaga, da med posegom na primer gledajo risanko. Otroci sedijo v varnem naročju staršev in imajo v naročju svojo najljubšo igračko.

Kakšni otroci med posegom svojo nervozo uspešno preusmerjajo v posebno žogico, ki jo stiskajo in v njej čutijo kamenčke, drugi otroci svojo pozornost med posegom usmerjajo na risbice drugih otrok, ki so nalepljene tako, da ji otrok lahko opazuje. Preden naša čebelica pride v usta, poskusimo vrtanje svedra na nohtu staršev, potem pa tudi na otrokovem nohtu. Če imamo v načrtu samo zalivanje jamic na zobu, otroku vse faze najprej pokažemo na zobu igrače Zobotiger. Veliko več časa gre za pripravo otroka na poseg, kot pa za izvajanje samega posega na zobu.

Torej je zelo pomembno, da tudi starši otroke pripravijo na obisk pri zobozdravniku?

Že pri naročanju otroka na pregled sestra staršem svetuje, da naj preberejo čim več knjigic na temo priprave na zobozdravstveni poseg, še posebej pa v branje priporočamo knjigo Zgodbe doktorja Zobotigra. Tako otroke vpeljemo v svet zobovja. Ko otroci pridejo k nam na obisk, v čakalnici dobijo igračo Zobotiger.

Tej igrači umivajo zobe, jih štejejo, ga božajo. Prinašajo tudi svoje igrače od doma in se z njimi igrajo. Otrok vedno pride k nam s svojo zobno ščetko. Ko se s staršem usede na zobozdravniški stol, mu jaz ali starši umijemo zobe. To je najlažji način vstopa v otrokova usta. Starši se zavedajo, da je uspeh pregleda in posega v večjem delu odvisen od njihove priprave.

Kako pa lahko starši, ki se sami bojijo k zobozdravniku, otroka dobro pripravijo na zobozdravniški pregled?

Če vprašamo odrasle ljudi, koliko jim je obisk zobozdravnika prijeten oz. ga doživljajo s strahom, hitro vidimo, da v preteklosti generacije niso na zobo­zdravstvene posege pripravljali, ampak so ljudje zobozdravnika obiskali šele, ko so imeli bolečino v zobu. Takšna izkušnja in doživljanje staršev se lahko prenese na otroka.

Otrok sam po sebi lahko še ni imel stika z zobozdravnikom, a bo imel v tem primeru že vnaprej izdelan odnos do zobozdravnika in njegovih posegov. Tak strah pri otroku je zakoreninjen, ki izzveni šele, ko starši spremenijo svoje doživljanje in izkušnje z zobozdravstvenimi posegi, in tu seveda začnemo v takšnih primerih, da starši doživijo novo in pozitivno izkušnjo. V tem primeru je pomembno, da se starši svojega strahu zavedajo in zaupajo zobozdravniku v nasvetih, kako strah premagati.

Tako kot za otroke je tudi za starše v tem primeru pomembna psihološka priprava, ki vključuje branje literature o zobozdravniških posegih, kar je lepo prikazano v knjižici Zgodbe doktorja Zobotiger. Pri tem je v pripravi otroka v ordinaciji pomembno sodelovanje starša, ki s temi novimi doživljanji zamenja stare izkušnje svojih posegov z novimi izkušnjami. Predvsem pa je pomembno, da starš ve, da zobozdravnik nima namena povzročati bolečine otroku, in da zobozdravniku zaupa.

Pripravila: Metka Pravst

Lisa - 18/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 18/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.