Arhivska vina so velika vina, ki v sebi hranijo bogato izročilo zemlje, zraka, okolja in dela pridnih rok, ki so z ljubeznijo ustvarjale ta živi organizem v steklenici. To so čutni zgodovinski zapisi dejstev svojega časa.

S terminom arhivska vina ali arhiva mislimo na vina, ki so že presegla svojo zrelost in pojavnost na trgu in se počasi in elegantno starajo. Ta podatek je zelo pomemben, saj lahko na osnovi tega definiramo področje, ki ga bomo pri tem vinu raziskovali.

Za običajna sodobna vina veljajo drugačni parametri, ki jih pri arhivskih vinih nikakor ne moremo upoštevati. Dajejo nam vpogled na neko drugo kulturo in mentaliteto, ki pa je integrirana v današnjem času.

So del osebne zgodovine teritorija, kjer so zorela, in pripomorejo k ustvarjanju lastnega okusa tega teritorija. To vino cenijo tisti, ki znajo ceniti stvari s karakterjem. To so vina za zbiralce kakor tudi za vinske poznavalce. Zbiralec arhivskih vin si bo vedno prizadeval pridobiti vsaj dva primerka določenega letnika.

Pa poglejmo, zakaj

Zamislite si npr. letnik, ko ste se rodili. Z njim boste navezali čustven odnos. Zdaj pa si zamislite letnik 1991. Ta vinski letnik pa vas bo navdal s ponosom, seveda zaradi zgodovinskega dejstva, da je Slovenija v tem letu postala samostojna. Preteklo je komaj nekaj več kot 20 let in že tako čutimo ta letnik. Si lahko predstavljate, kaj bo pomenil čez naslednjih 40 in več let?

Posebnih letnikov je kar nekaj, prelom stoletja in tisočletja sta letnik 1999 in 2000. Zdaj pa smo že radovedni, kaj naredi zbiratelj z drugo steklenico. Jasno, druga pa je za pokušino. To so vina za slavnostni vrhunec nekega dogodka. Običajno jih uživamo sama, brez spremljave jedi. Tako še bolj poglobljeno zaznavamo zrele vinske cvetice in uživamo v božanskem napoju, kajti dobro ohranjena arhivska vina so buketna, posebne žlahtnosti in s patino časa.

Nakup in serviranje arhivskega vina

Pri nakupu arhivskega vina bodite zelo previdni, priskrbite si steklenico negovanega, pravilno hranjenega vina. Stara, po kleteh pozabljena vina niso isto kot arhivska vina.

Opisala vam bom mojo izkušnjo pri odpiranju arhivskega vina z letnico mojega rojstva. Seveda vam letnika ne bom izdala, lahko pa povem, da je bila cena vina kar konkretna, kar bi seveda po zgoraj opisanem lahko opredeljevalo tudi moja leta, a to pustimo za kakšno drugo priložnost.

Pravilno serviranje takega vina je že samo po sebi pravi obred, ki ga rada uprizorim pred gosti. Poskrbela sem, da sem si arhivsko vino pravočasno nabavila kar dva tedna pred dogodkom, da se je umirilo.

Steklenico sem odpirala v poševnem, ležečem položaju, v istem, kot je vino ležalo v kleti. Za stabilno lego si lahko omislimo kakšno stojalo ali košarico. Zamašek sem zelo počasi in skrbno izvlekla, da nisem vznemirjala vina.

Ob vratu steklenice, ki sem ga predhodno skrbno obrisala s prtičkom, sem postavila prižgano svečo, da sem laže opazovala bistrost vina pri pretakanju v steklen vrč z večjo površino. Vrč sem predhodno splaknila z vodo, da se je zamenjal zrak in da je iz njega sevala svežina. S prvimi curki vina sem vrč oplak­nila, nato pa sem prav počasi vanj pretočila vsebino steklenice.

Ko sem opazila usedlino, sem pretakanje prekinila. Vino je žarelo v opečnato rdeči barvi in počasi je začelo sproščati vonj. Primarnih vonjev grozdja in fermentacije ni bilo mogoče zaznati, so se pa raztezali vonji teritorija iz tistega obdobja pred nekaj desetletji. Prevladujoč vonj je bil sladek po začimbah, takoj mu je sledil vonj karamela. To je bil zelo dober znak, ki je nakazoval, da je vino pitno in da nas zna še presenetiti, kljub svoji častitljivi starosti.

Medtem ko se je vino zračilo, je spreminjalo vonj in okus do svojih skrajnih zmožnosti. In napočil je najbolj pričakovani trenutek – vino sem natočila v kozarce. Imelo je prijeten okus, čeprav zelo drugačen od običajnih vin.

Telo vina in zaokrožen vonj sta izdajala, da so se prisotni tanini, sladkorji, kisline, alkohol in minerali lepo združili in ponudili vinski užitek brez primere. Moji tedanji gosti tega še danes ne morejo pozabiti, kar me zelo veseli.

Napisala: Bruna Pahor

Lisa - 4/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 4/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.