Že pred časom se je govorilo, da pisem, tistih pravih, na belem ali vzorčastem in včasih odišavljenem papirju, za katera smo že brez podpisa vedeli, kdo jih je napisal, ne bomo več pisali in jih pošiljali ljudem, ki so nam blizu. 

In izb(i)rali razglednic, ki bi že s sliko toliko povedale, da bi na drugo stran napisali le še: “Lep pozdrav!” ali “Tukaj je tako lepo, da si želim, da bi bil(a) z mano!“ Sem in tja se v nabiralniku sicer še vedno najde kakšno, vendar so zdaj socialna omrežja in časopisi in gore raznih revij tista, ki nas obveščajo o dogajanju okoli nas, učijo, kako naj razmišljamo in nas 'svarijo', kaj se bo zgodilo, če ne …

Eni jih berejo, besedo za besedo, drugi se zanje odločijo in jih prebirajo enostavno zato, da se vsaj za kratek čas 'umaknejo' iz svojega vsakdana, okolja in ljudi, jih na hitro prelistajo in si ogledajo samo slike. Koliko tega pa preberemo zares, se nad prebranim zamislimo, napisano ne le kar tako brez premisleka sprejmemo? Koliko tega pozabimo celo v trenutku?

Se spomnite, kdaj ste nazadnje prebrali nekaj, kar se vas je dotaknilo? Tako močno in nenadoma, da ste sredi članka prenehali brati in se nad napisanim zamislili? Ker je sprožilo neki mogoče že davno pozabljen spomin ali izkušnjo, in ste se zalotili, da zdaj razmišljate popolnoma drugače in bi tudi ravnali drugače, ali pa nekaj, kar ste slišali prvič in vas je, na vaše veliko presenečenje, pritegnilo v hipu in na poseben način; vas spodbodlo celo tako močno, da ste se želeli o tem še pogovarjati, misel razvijati naprej in mogoče kaj dodati? Pa ne o negativnem in niti ne nad tem, kako razmišlja pisec, ampak kaj o napisanem mislite vi?

Vse preveč površni postajamo, tako pri poslušanju kot pri gledanju in govorjenju, izgubljamo nit in se marsikdaj že nekaj minut pozneje ne spomnimo več, o čem je bila tema. Že res, da je dobro brati in poslušati, toda v poplavi informacij je dobro biti tudi pozoren in kritičen, znati informacije 'presejati' … Predvsem pa je dobro imeti svoje mnenje, se ne zmesti takoj in pustiti zavesti. Ker le tako lahko sami sebi ostanemo zvesti. 

Liza - 12/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 12/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.