Kaj sploh pomeni besedica danes?

Teh pet črk? Ko jih tako večkrat preberem, se mi celo zdi, da mogoče niti ne obstaja ali pa sem napisala narobe. In ja, ne mislim včeraj ali jutri, ampak danes! Je to mogoče dan, ki ga živimo z mislimi na dogodke, ki so nas zaznamovali v preteklosti, in mislimi na prihodnost, ki nas čaka, ker nam biti samo v tem trenutku in zdaj le malokrat uspe?

Že res, da bi morali živeti tukaj in zdaj, toda sem in tja prija in je celo dobro pogledati malo nazaj in malo naprej, saj včasih nekaj, kar se nam dogaja, potem bolje razumemo, lažje zadihamo in si upamo tudi sanjati.

Poznate pregovor, kdor ne pozna svoje preteklosti, ne more razumeti svoje sedanjosti? Se vam zdi to možno?

Bilo je pred kakšnim letom dni, ko me je prijateljica povabila na praznovanje rojstnega dne. Nekaj svojih prijateljic, ki jih nisem vseh poznala, in mene. In sem šla. Brez pričakovanj. V kraj, mimo katerega sem se peljala večkrat, nisem pa ga poznala. Potem ko smo pospravile vso hrano, ki jo je naša gostiteljica pripravila še za svoje najbližje, ki so prišli naslednji dan, smo se v dnevni sobi udobno namestile okrog nizke mizice in začele klepetati. Toda beseda kar ni stekla, bile smo si preveč različne.

Potem pa je prijateljica vstala, iz predala vzela šop kart, manjših kot so navadno, in skrivnostno pogledala. Vedela sem, da ima nekaj za bregom. In res. Karte so od nas pričakovale, da se bomo zazrle v preteklost in pokukale v prihodnost, da bomo naglas povedale svoje občutke, želje in sanje. Ja?! V trenutku sem začutila odpor. Kako naj vsaka od nas govori o svojih občutkih in željah?! To je vendar tako osebno! Ampak … Vprašanja so bila na neki čudni način tako splošna in brezosebna … Kam bi odpotovala in kje najraje živela, kako je ime fantu, ki ti je bil v vrtcu najbolj všeč, kdo je dobil tvoj prvi poljub, kaj te je v življenju najbolj prizadelo in kdo, kaj je tvoj sanjski poklic. Uživale smo in besede so kar letele iz ust.

Čeprav si sem in tja kakšna ni ne upala ne znala sanjati, niti o tem ne, kaj bi naredila z veliko vsoto denarja, če bi jo zadela na lotu. Le zakaj? Poznate to igro? Ne? Pa saj ni treba. Vzemite list papirja ali še bolje prazen blok in si sami postavite vprašanja. Potem pa se smejte in jokajte, pozabljajte in sanjajte.

Liza - 35/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 35/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.