Bralna značka je gibanje, ki spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Izmislila sta si jo pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor Stanko Kotnik, prve bralne značke pa so bile podeljene že leta 1961 na Koroškem.

Gibanje je najbolj množično na osnovnih šolah, saj je v Sloveniji v tovrstno branje vključenih kar 72 % osnovnošolcev. V zadnjih dvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi tudi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov. Zelo pa se je v preteklih nekaj letih uveljavila tudi bralna značka za odrasle, v katero so vključene že številne splošne knjižnice v državi.

Aprila in maja so se po slovenskih osnovnih šolah vrstile številne slovesne podelitve bralnih značk. Na njih je sodelovalo približno 140.000 otrok, ki so v tem šolskem letu brali slovenske knjige, v projekt pa je bilo vključenih tudi 6.400 učiteljev, vzgojiteljev in knjižničarjev. Sam sem letos kot pisatelj obiskal kar 12 šol, na katerih smo mladim bralcem podelili priznanja in nagrade. Znova sem se lahko povsem neposredno prepričal, da številni otroci radi berejo in jim knjige pomenijo veliko več, kot se tega slovensko javno mnenje sploh zaveda.

Reči tudi želim, da se mi je ena bralna značka letos še posebej vtisnila v spomin. Gre za izviren in izjemen medgeneracijski projekt, ki so ga skupaj zasnovali in izpeljali Dom za varstvo odraslih Velenje ter Osnovna šola Antona Aškerca in Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda iz Velenja.

V okviru tega projekta so učenci skozi vse leto starostnikom prebirali moje knjige, se ob njih družili, spoznavali in se o njih seveda tudi pogovarjali. Na koncu je to vsekakor posebno bralno značko osvojilo 50 učencev in 50 starostnikov. Dogajanje na skupni zaključni prireditvi v Kulturnem domu v Velenju pa je bilo resnično ganljivo.

Občutek ob dejstvu, da so moje knjige na tak simbolični pa tudi povsem praktični način lahko združile ravno najmlajše in najstarejše bralce, je bil preprosto lep in navdihujoč. Ne da bi me bilo strah patetike, lahko mirno rečem, da so bili ravno to tisti trenutki, ki v tem navidezno gluhem in prostodušnem času pisateljevanju podeljujejo smisel.

Lisa - 23/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 23/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.