"Sem najmlajša izmed treh otrok. S partnerjem živiva v hiši moje mame, v skupnem gospodinjstvu. Sem v zgodnjih tridesetih, samozaposlena v kulturi ..."

"S partnerjem sva v podjetniških vodah, ukvarjava se z vizualnimi komunikacijami. Različna izhodišča, ki sva jih prinesla iz svojih družin, življenjske izkušnje in samoiniciativne sposobnosti, ki jih ohranjava, pa so si hkrati zelo nasprotujoče in obenem izredno dopolnjujoče – v finančnem pogledu sva boljša poslovna partnerja kot 'zakonca'.

Zavedava se pomembnosti odrekanja zaradi vlaganja v posel: opremo, dobro izdelane projekte v določenem roku in zadovoljstvo strank. Na drugi strani pa trpi kakovost zasebnega življenja, kjer se partner ne obremenjuje z zamujanjem plačevanja položnic, ohranjanjem minimalne finančne rezerve za nepričakovane stroške ali dopust ... V skrajni sili se, kljub mojemu nezadovoljstvu, vedno zanašava (le) na moje starše. Ne gre za velike usluge, a glede na lastne sposobnosti in neumne pretekle poteze zelo nepotrebne usluge! Finančna rutina zadnjega desetletja je zelo turbulentna in težko opisljiva. (Najini) finančni viri so prihajali iz zaposlitev, štipendij, žepnin, prodaje vrednejših dobrin, honorarjev, vračil, dedovanja.

Recimo pa, da zaradi ugodnosti bivanja in dela v hiši mojih staršev, prilagajanja in dobrega sodelovanja skupaj preživiva mesec z minimalno, včasih povprečno plačo. Pride mesec, ko nimava nič, in pride mesec, ko se lahko stroški pokrijejo za naprej in za nazaj. Tekoči računi se plačujejo neredno, izredne razmere se pokrijejo s hitrimi posojili in prioriteto čimprejšnjega vračila. Privarčevanega nimam nič, živim in delam v mamini hiši, kjer svoje stroške 'pokrivam' z vsakodnevno skrbjo za gospodinjstvo (hišna po/o/pravila). V lasti imam šest let staro vozilo v trenutni vrednosti okoli deset tisoč evrov, s partnerjem pa si deliva delovno opremo. Glavna finančna napaka je bila izbira vrste študija in nezanimanje za kakršnokoli zaposlitev pri kateremkoli delodajalcu. Osnovne finance iz prodaje lastnih izdelkov, štipendij, žepnine sem v preteklosti več ali manj preudarno razporejala. Zavedam se, da bi se to varno 'študentsko življenje' z zaključkom študija končalo, a verjetno ne tako izrazito, če ne bi partner nekako istočasno izvedel nekaj zelo slabih manevrov, ki so ga finančno z dvajset korakov pred menoj pahnili na stopnico za menoj. Ne vem pa, ali bo šlo kar precej evrov, vloženih v najino poslovno pot, za slabo naložbo ali ne, saj je partner ne nazadnje z izkušnjami še vedno pred menoj.

Izzivi, ki jo (ju) čakajo:


V prvi vrsti bo treba preveriti, kaj lahko izboljšata na poslovnem področju, saj je nivo prihodkov treba dvigniti. To, da se prebijata s povprečno plačo, včasih minimalno ali pa celo brez nje, pri teh letih nikakor ni okej. Imata močno oporo doma, a čas je, da se ločita od nje, saj bosta le tako lahko šla po poti navzgor. Čas je, da prevzameta finančno breme nase. Poleg tega pa ju čaka precejšen izziv na področju skupnih financ. Napake iz preteklosti se morajo odpraviti in uvesti nov, drugačen način ravnanja z denarjem. Kakšen? Vse razkrijemo kmalu.

Specialistka za financiranje in osebni proračun v podjetju Vezovišek&partnerji strankam pomagam pripraviti individualni načrt financiranja in namesto njih krmarim mimo finančnih pasti ter poskrbim, da se varno zadolžijo. Več o podjetju Vezovišek&partnerji na: www.vezovišek.si

Liza - 17/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 17/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.