Velikokrat sem že brala in slišala o tem, da moramo imeti t. i. zlato rezervo ...

A mnenja o tem, kakšna naj bi ta bila in kje naj bi jo imeli, so zelo različna. Zanima me, kolikšna bi morala biti moja zlata rezerva, če imam vsak mesec 1.800 evrov neto prihodkov, sem samozaposlena in imam dva otroka. Partner je tudi zaposlen in zasluži približno 1000 evrov neto (z malico in potnimi stroški).

Hvala za odgovor, Manja

Ga. Manja, pozdravljeni!

Načeloma mnenja glede višine varnostne rezerve ne bi smela odstopati. Ta naj bi znašala od 3- do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Poudarek je torej na mesečnih izdatkih, zato je to tisti podatek, ki ga moramo nujno poznati. Kako ugotovimo, kakšni so naši povprečni izdatki? Če si vodimo družinski proračun, je to enostavno. Pogledamo tabelo in preverimo, kakšni so bili izdatki (predvsem tisti fiksni) za obdobje enega leta.

Pomembno je, da poskušamo zajeti eno leto, saj bomo tako zajeli najnižje in najvišje stroške. Če pa te evidence nimamo, pa je pomembno, da jo takoj vzpostavimo. Ker pa je težko začeti danes in potem čakati še vse leto, si lahko pomagamo z bančnimi izpiski, računi in vpišemo določene izdatke za nazaj. Potem pa moramo biti pozorni, da ti podatki niso natančni in da so odstopanja lahko precejšnja. A je bolje to, kot da teh podatkov ne bi imeli. Če potem ugotovimo, da so ti izdatki npr. 2.000 evrov, bomo ta znesek pomnožili z večkratnikom. V vašem primeru, ker ste vi samozaposleni, bi vam priporočala najmanj 9-kratnik ali celo bolje 12-kratnik povprečnih izdatkov. Konkretno – v tem primeru bi vaša varnostna rezerva morala znašati najmanj 18.000 evrov ali bolje 24.000 evrov. Vem, ni malo, a takrat, ko je ta res nujno potrebna, ko gre za npr. izgubo posla, izgubo zaposlitve ali pa drastičen upad prihodkov, ta znesek zelo hitro izpuhti. Takrat meseci zelo hitro minevajo, in če nimamo ustrezne rezerve, se nam kaj hitro zgodi, da nam te rezerve zmanjka.

In če vam zdaj odgovorim še na vprašanje, kje imeti zlato rezervo … Nikakor ta sredstva ne smejo biti nikjer vezana. To pomeni, da nam morajo biti dostopna kadarkoli. Primeri zlate rezerve v npr. zlatu, delniških vzajemnih skladih, naložbenih policah ali v danes tako zelo popularnih kriptovalutah, so primeri slabe prakse. To nikakor niso primerni finančni produkti za zlato rezervo. Varčevalni račun je tisti, ki je optimalen, pri čemer pa mora biti takšen, da bo brezplačen in da sredstva tudi na tem računu niso vezana. Pozor! Tukaj boste morali narediti manjšo raziskavo, saj je zelo malo varčevalnih računov dejansko takšnih – torej ne da bi bila vaša sredstva vezana. A ti obstajajo in to je ključno, kajne? Pa uspešno kreiranje zlate rezerve želim!

Liza - 4/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 4/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.