“Plačevanje najemnine je metanje denarja skozi okno. Bolje je namesto najemnine banki odplačevati posojilo in je stanovanje na koncu moje,” slišimo zelo pogosto.

Toda ali je res tako? Večkrat sem že povedala, da nam odgovor na to vprašanje lahko da le izračun in vesela sem, sta nam ga na Popolni preobrazbi strokovnjaka za nepremičnine tudi predstavila.

Deset družin, ki jim pomagamo k njihovi popolni finančni preobrazbi, je na tretjem skupnem srečanju tokrat poslušalo dva nepremičninska strokovnjaka – direktorja nepremičninske družbe Fesst Thomasa Krelja in Vesno Levstek,
direktorico Nepremičnine Plus. Kar nekaj družin je namreč pred selitvijo, zato je dobro, da so poučeni o vseh priložnosti in pasteh prodaje, najema in nakupa stanovanja ali hiše.

Za bivanje največ 30 odstotkov budžeta!

No, saj to pa že poznamo, kajne? Že ničkolikokrat sem napisala, da za stroške bivanja, kamor uvrščamo obrok za stanovanjsko posojilo, lizing, najemnino, stanovanjsko zavarovanje ter vse s stanovanjem povezane stroške, kot so denimo stroški ogrevanja, vzdrževanja, popravil, stroški upravnika, če živimo v bloku, in podobno, ne smemo porabiti več kot 30 odstotkov vseh naših mesečnih izdatkov. Pa vendar je to tako težko … A to je osnova, ki se je moramo držati, če želimo brezskrbno živeti v novi nepremičnini.

Najem ali nakup?

Kaj pa, če se ne odločimo za nakup, temveč bi raje živeli v najetem stanovanju. S tem bomo sicer bolj izjema v slovenskem prostoru, saj je pri nas kar 80 odstotkov stanovanj lastniških. Po drugi strani pa je tudi zakoreninjeno prepričanje, da je namesto plačevanja najemnine bolje banki odplačevati posojilo in je stanovanje na koncu naše. Najemnina naj bi bila po prepričanju številnih namreč metanje denarja skozi okno, saj od nje na koncu ne ostane nič. Pa je res tako? Poglejmo izračun Thomasa Krelja za stanovanje v Ljubljani.

Cena nakupa srednje velikega rabljenega stanovanja je 125 tisoč evrov. Pri nakupu moramo upoštevati kakšne štiri tisočake za stroške celotnega nakupnega procesa. Imeti moramo 25 tisoč evrov pologa, za preostalih sto tisočakov pa najamemo 20-letni stanovanjski kredit. Ko postanemo lastnik stanovanja, moramo pri takšnem stanovanju za vzdrževanje računati v povprečju okoli 210 evrov stroškov na mesec, da stanovanje dolgoročno ohranja svojo vrednost. Okoli 15 evrov na mesec pride nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, 15 evrov mesečno ustrezno zavarovanje in 620 evrov obrok za posojilo. Skupaj torej okoli 860 evrov. Kaj pa najem? Mesečno bi za takšno stanovanje plačevali po 500 evrov najemnine.

Če bi razliko med mesečnimi stroški lastništva stanovanja in mesečno najemnino varčevali, se pravi okoli 360 evrov na mesec, bi se ob predpostavki konservativnega 4-odstotnega realnega letnega donosa v 20 letih iz tega nabralo 109 tisočakov. Če k temu dodamo še začetni polog in stroške v višini 29 tisoč evrov, ki jih enako obrestujemo, pridemo skupaj do zneska več kot 172 tisočakov. To pa je 52 tisočakov več, kot bo imelo stanovanje vrednost čez 20 let.
Potrebna je varčevalna disciplina!
Bolj se nam torej splača iti v najem in varčevati, kot pa kupiti stanovanje in odplačevati posojilo, a moraš biti za to zelo discipliniran, kajti če vse prihranke, ki jih ustvariš pri najemu, porabiš, namesto da bi jih varčeval, potem nisi naredil nič.

Zmeda na trgu!

Je pa po drugi strani v Sloveniji res izziv ravno ta, da najemniški trg ni ustrezno urejen in tako ne najemniki ne najemodajalci ne čutijo neke varnosti in medsebojnega  dolgoročnega zaupanja. Veliko je namreč zgodb, ko recimo najemnik ne plačuje redno najemnine, pa ga najemodajalec ne more izseliti, ali obratno, ko najemodajalec najemniku postavlja omejitve ali celo dviguje vnaprej dogovorjeno najemnino, ko je že vseljen.

Ne pozabite!

Ob nakupu nepremičnine se morate prav tako držati nekaj pravil. Pred nakupom preverite pravno in dejansko stanje nepremičnine in zemljišča v zemljiški knjigi, da na nepremičnini ni plomb, hipotek … “Če kupujete zemljišče, morate vedeti, da na vsakem zazidljivem zemljišču ni mogoče zidati,” ob tem opozarja Ves­na Levstek, direktorica Nepremičnine Plus: “Veliko je bilo namreč že prodanih stavnih zazidljivih zemljišč, kjer pa ljudje ne morejo graditi, ker ni urejenega dostopa ali so parcele premajhne ali pa še kaj tretjega.” Ne pozabite tudi tega, da ko plačate aro, je to treba vpisati v zemljiško knjigo – urediti se mora zaznamba vrstnega reda. Kar nekaj stvari je, na katere moramo biti pozorni, ko iščemo svoj novi dom. Toda če se držimo teh osnovnih pravil, ni bojazni, da nam ne bi uspelo!

Liza - 28/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 28/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.