Zdaj je vse skupaj podkrepljeno tudi z znanstveno študijo, ki jo je naredila avstralska psihologinja Marika Tiggemann.

Kupovanje in pomerjanje kopalk sta za večino žensk najhujša nakupovalna izkušnja, pri tem pa moramo imeti v glavi dejstvo, da večina žensk rada nakupuje. A ne kopalk! Menda že misel o nakupu kopalk predstavnice bolj samokritičnega spola spravi v slabo voljo. Ameriška študija pravi, da večina žensk v majhnih kabinah, pod zelo kruto lučjo, doživlja pravi stres, tudi v primerjavi s kupovanjem kavbojk, ki naj bi bilo prav tako zelo zahtevno opravilo.

Vem, da smo se te pereče problematike za našo, žensko samopodobo in počutje že lotili tudi v uvodniku, a kaj, ko se stanje po trgovinah ni prav nič spremenilo. Arhitekti in strokovnjaki za notranjo opremo očitno še niso slišali za to za večino žensk samozavest uničujočo in stresa polno situacijo v predpoletnem času.

Pred dnevi sem tako skočila po nov nedrček in mimogrede pomerila še kopalke. Moje počutje je bilo precej prešerno, samozavest relativno visoka, moj korak je bil lahkoten in odločen. Pred vstopom v kabino sem še lahkotno kramljala s prodajalko ter stresala odlične šale. Oh, bog! Modrček sem še nekako pomerila, čeprav sem že opazila kup neverjetnih dodatkov, ki jih nisem pričakovala na svojem telesu, pa čeprav res veliko tičiva skupaj.

Nepremišljeno sem se zrinila še v kopalke, ker so bile točno take, kot jih že dolgo iščem, a od tam je šlo vse navzdol. Kopalk na koncu sploh nisem opazila, pod tisto lučjo je bilo prav vse veliko bolj vidno kot tista nepomembna krpica v temno modri barvi. V ogledalu je stala neka gospa v barvi navadnega jogurta s kupom nenavadnih vijug in madežev, gospa, ki mi ni bila niti malo poznana. Doma ponavadi v ogledalu srečam neko povsem drugo damo.

Počutje po tem poskusu se je drastično spremenilo. Moje razpoloženje je postalo klavrno, korak težak in negotov, samozavest je izpuhtela, z njo pa tudi moje govorne sposobnosti in smisel za humor. Nekoliko se mi je uspelo pomiriti, ko sem zgodbo delila s sotrpinkami na kavi, ki imajo prav vse za seboj hudo izkušnjo s kupovanjem kopalk.

Skratka, dragi arhitekti, mojstri opremljanja nakupovalnih površin, naj vam položim na srce – ženske smo že dovolj oziroma preveč samokritična bitja, pridite nam nasproti in trgovine opremite z lučmi, ki mečejo prijazno svetlobo, in ogledali, ki nas vsaj malo zožijo. Zakaj bi ženske doživljale stres še med prostočasno dejavnostjo, ki jo imamo vse tako rade.

Tina Lucu, urednica tiskane izdaje