Priznam, da sem človek, ki bi se dal cepiti proti vsemu, samo da ne bi zbolel. Obožujem svoje zdravje in se mu težko odrečem. Nikoli ne razmišljam o teoriji zarote, ki se ob vsakem izbruhu kakšne epidemije in posledičnem iskanju novega cepiva pojavi med večnimi skeptiki in zarotniki. Pač verjamem, da mi nekdo želi pomagati in me zaščititi, in sprejmem cepivo in z njim tveganje. Tudi če kdo na račun novega cepiva zasluži – naj! – samo da sem jaz zdrava.

Ne znam si predstavljati, da ne bi pred nalezljivimi boleznimi cepila svojih dveh otrok. Ne bi si upala prevzeti te odgovornosti, tudi če v Sloveniji ni določenih bolezni, so v tujini in normalno tudi tujci prihajajo k nam. In bolezni tako rade potujejo kot ljudje, zakaj bi težile le enim, če lahko vsem.

V Britaniji zdaj razsajajo ošpice, 25-letni mladenič je namreč že umrl zaradi močno nalezljive bolezni, in Slovenija in Britanija nista ravno na drugem koncu sveta. Si predstavljate, kakšna panika bi bila pri nas, če ne bi bili praktično vsi cepljeni proti ošpicam. V resnici dnevno ljudje potujejo v vse smeri. Zakaj bi tvegala in pazila, da moja otroka ne bosta v mestu srečala kakšnega malega Britanca (ali Slovenca, ki se je potepal po Otoku), ki jima lahko prinese ošpice, če ju lahko cepim?

In potem na prvi strani enega od slovenskih dnevnikov berem prostodušno izjavo verjetno sila moderne, ekološko ozaveščene mame, ki pravi, da svojih otrok ne bo cepila, ker je precepljenost pri nas visoka in zato izbruh bolezni ni verjeten. Svojih otrok ne bi rada izpostavljala nevarnostim cepljenja. Halo?! "Če bi bilo cepljenje prostovoljno in bi precepljenost upadla, bi znova razmislila o njegovih prednostih in slabostih," še kar malce pretresljivo pošteno nadaljuje skrbna mati.

Tole je izjava v stilu – dokler so drugi tako neumni, da cepijo svoje otroke, jaz svojih ne bom, če pa jih bo še več ravnalo v mojem stilu, bom razmislila in cepila svoje otroke. Torej nekako takole si predstavljam tole mamo na otroškem igrišču, kjer se na primer 'strga' 10-letniku in mlati vse malčke naokoli – dokler ne tepe in ne maltretira mojih otrok, mi je vseeno, potem bom pa ukrepala in zaščitila svoje, skratka v stilu – dokler se to ne dogaja meni, mi je malo mar, potem pa bom že ... Zelo sebično in zelo nevzgojno.

In koga bo krivila 'skrbna' mati, če bo njen otrok zbolel za katero od nalezljivih bolezni? Druge starše, ker so bili malomarni, popotnike iz Britanije ali katere bolj eksotičnih držav, morda kar zdravnike, ker je s kaznijo niso prisili, da cepi svoje otroke ...

Lisa - 21/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 21/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.