Verjetno vsake toliko let pride trenutek, morda prav tak kot zdaj, ko je kriza že malo krizna in nadležna, ko se ljudje namesto v pregovorno svetlo prihodnost raje ozirajo nazaj v nostalgično preteklost. In nostalgija zdaj pravzaprav ni več nekaj iz preteklosti, ampak je postala trend, hit sezone. Stare stvari, obleke, torbice, pohištvo, filmi, politiki, voditelji, še celo papeži, vojščaki ...

Vse se zdi, da je bilo v preteklosti boljše, bolj pristno in predvsem bolj kakovostno, trpežno. Res je, da je spomin selektiven in slabe stvari potisne nekam zadaj v temni kot možganov, a vseeno je res, da smo vsi skupaj postali malo površni in površinski. Samo poglejte obleke, kako so narejene. Moje današnje majice, ki so jih sešili verjetno kakšni mladoletni do konca izkoriščeni delavci skandinavskega oblačilnega velikana, zagotovo ne bodo imeli niti možnosti čez 40 let prodajati na Vintage Vikendu v Mariboru.

Majica bo do takrat že razpadla, še za krpe ne bo več dobra. Obleko moje none, ki si jo je dala narediti pred 40 leti pri svoji ljubljanski šivilji, in to iz vrhunskega blaga iz Trsta, pa bodo z lahkoto prodajali še čez 70 let na kakšnem finem sejmu v New Yorku. Ob tem, ko ne razmišljamo o svetli prihodnosti, tudi nimamo želje, da bi si kupovali obleke za nadaljnjih 20 let.

Zakaj bi, saj ne vemo, kaka bo. In še ena malenkost je – kako naj zapravimo za obleko pol plače, kot jo je na primer moja nona, če damo že skoraj pol plače državi in drugo polovico odklikamo za različne položnice?

Tak je pač občutek, živimo iz dneva v dan, iz meseca v mesec in tako si kupujemo tudi obleke in pohištvo – za kratek čas bo, potem bomo pa že videli. Tako nekako funkcionira trenutno vse – naša država, politiki – kar poglejte – nekaj naredijo, da dajo evropski veljaki mir za nekaj tednov, potem se jim ponovno hodijo opravičevat in jih prepričevat, da bomo pridni in bomo varčevali. Dvigujejo davke, da bodo imeli mesec, dva denar, potem bo itak vse crknilo.

Bo že ... Nobenih dolgoročnih potez, načrtov, razmišljanj, nobenih trdih šivov, nobenih torbic in oblek, ki bi jih lahko ponosili čez več desetletij. V tem trenutku se spomin le nekaj stvari, pri katerih tudi danes ne moreš goljufati, kjer ne moreš narediti le slabih šivov, ampak moraš v njih vlagati, da držijo za nekaj časa – znanje, zdravje, šport in ljubezen.

Tukaj ni bližnjic, s slabim materialom in s slabo podlago pri teh stvareh ti zagotovo ne bo uspelo. Ne bo, prej ali slej se bo vse začelo parati! No, saj tudi današnji politiki in njihovi pribočniki čez 40 let ne bodo nikjer zabeleženi in o njih se ne bo pisala nobena knjiga. Oni nikoli ne bodo vintidž, bodo le slab spomin, potisnjen tam nekam v kot naših možganov.

Odgovorna urednica Tina Lucu

Lisa - 22/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 22/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.