Opazila sem, da se zavestno zelo rada zatekam in iščem kotičke in trenutke za užitje lepega, da tudi ko nisem lepo sama s sabo, vrtam in vrtam, dokler ne naletim na terno. Po navadi se nekaj najde.

Ob zmagah posameznikov in ekip, kot smo jih lahko spremljali na OI v Riu de Janeiru, pa tudi sicer se ob vseh najmanjših osebnih zmagah veselimo, zmagovalcem privoščimo. Če povem po domače, nam je lepo, toplo pri srcu in nemalokrat dobimo zagon, da se tudi sami lotimo kakšnega izziva. Tudi ob nesrečah radi poiščemo, slišimo tisto drugo plat, ki je lepša. Odleže nam, če se kljub nesreči zadeva le izteče brez hujših posledic.

Vedno pravim, več je zadovoljnih ljudi, bolj je tudi nam lepo. Brez lepega pa ni življenja, le vedeti moramo, kaj nam je lepo in kaj na nas deluje prijetno. In ker je pojem lepote zelo širok, toliko kolikor širine in odprtosti zmoremo ljudje, bi lepota naj bila dostopna prav vsakemu človeku.

Opazila sem, da se zavestno zelo rada zatekam in iščem kotičke in trenutke za užitje lepega, da tudi ko nisem lepo sama s sabo, vrtam in vrtam, dokler ne naletim na terno. Po navadi se nekaj najde.

Če ne drugega, se odpravim na kakšen konec Ljubljane, kjer običajno polnim svoje baterije. Na srečo imam na zalogi kar nekaj teh lokacij. Tudi kadar se znajdem prvič v nekem mestu, zelo hitro poiščem kotičke, kamor se vsekakor še vračam. Včasih pa, pravzaprav nemalokrat, kar naletim ne zgolj na lepe, temveč čudovite zadeve, ki mi pridejo tako do živega, da se mi zdi, da imam prav vse, kar na tem svetu potrebujem.

Pa da se razumemo, brez dela ni jela, od lepega ne bom ravno sita, izpolnjena pa prav gotovo. Še več, Ravil Sultanov je v intervjuju citiral Čehova, ki je povedal, da bo svet rešila lepota, s čimer se popolnoma strinjam. Prav tako z bosanskim pisateljem Faruhom Šehićem, ki pravi: »Razen tega, da je književnost lepa, je na nekakšen način tudi zdravilna, saj pomaga ljudem s tem, da jim olajša njihovo usodo.«

Lepo ima res tisto moč, ki premika gore in celo samega človeka, ki zakoreninjeno ždi, občudujoč le samega sebe.

Suzana Golubov, novinarka Lise