Pri nas doma se je vedno gledalo veliko športa. Moški so bili pred televizijo, ko so bili na vrsti športi z žogo, no, moja nona pa je bila prav obsedena z vsemi zimskimi športi, gledala je vse od smučanja do tekov, biatlona, da ne govorim o smučarskih skokih in drsanju.

Njen posebni ljubljenček je bil seveda smučarski as Bojan Križaj in ob njegovih vožnjah je bila popolnoma iz sebe in vedno na robu živčnega zloma. In seveda sem kot ljubka vnukinja, ki je nono rada še dodatno spravljala ob živce, sama vedno navijala, da bi Bojan padel in da bi zmagal na primer Ingemar Stenmark (za katerega sem tja do sedmega razreda tako in tako mislila, da je naš) ali pa Andreas Wenzel.

To so bili najini stalni vikendaški navijaški spori in nona je vedno nasedla, se prepirala z mano, kako lahko navijam za druge, ko bi morala vendar pesti stiskati za naše. Vsakič mi je očitala, da sem taka kot njen brat Dušan, ki je vedno izzival in navijal ravno nasprotno od zbrane druščine, in da tako ne bom dobro končala.

Meni se je sicer vedno zdelo super, da sem taka kot stric Dušan, ki je bil pravi frajer, podoben igralcu Robertu Mitchumu, kadil je pipo, skoraj v vsakem večjem mestu nekdanje Jugoslavije je imel kakšno ljubezen, posebno pa me je fasciniral podatek, da je bil vojni pilot, ki je med drugo svetovno vojno letel skupaj z angleško floto.

Vedno sem se veselila Dušanovih obiskov, saj je s svojim globokim, baritonskim glasom, mimogrede, pel je tudi v zboru ljubljanske opere, pripovedoval različne zanimive, pikantne zgodbice, s katerimi je poskrbel, da je malce izzival tudi nono in mojo mamo ter zabaval mojega deda. Skratka, ponosna sem bila, da sem tak mali ženski Dušan.

In zanimivo mi je gledati, kako se je v vlogi 'Dušana' zdaj znašel moj skoraj 13-letnik, ki vztrajno navija za vse, le za Tino Maze ne in slavi ob mariborski veleslalomski zmagi Lindsey Vonn ter izziva mojo mamo, ki ga uči, da mora navijati za naše.

Ja, vsaka družina mora sem in tja imeti kakšnega 'Dušana', sicer zna biti gledanje športa po televiziji skoraj dolgočasno, sploh v zadnjih tednih, ko naši športniki zmagujejo kot za stavo.

Naj vas potolažim, da me ne boste narobe razumeli, vsi 'Dušani' vedno po tiho navijamo tudi za naše.

Tina Lucu, glavna urednica Lise