Pravzaprav je stvar zelo preprosta. Že v učbeniku za predmet Družba za četrti razred lepo piše, da smo vsi ljudje enaki in enakovredni, ne glede na spol, starost, veroizpoved, velikost, raso, pleme, velikost hiše, v kateri živimo, avto, katerega vozimo, ne glede na plašč, ki nas greje, ne glede na to, katero stranko volimo ...

In tako naprej, da ne dolgovezim, ker to pač ve vsak osemletnik, kaj šele bralke in bralci Lise. Vsi smo pred zakonom in na tem lepem svetu enaki. In seveda imamo vsi poleg pravic tudi enake dolžnosti. In prav tam, v istem učbeniku, piše, da moramo tudi vsi spoštovati ista pravila, odvisno, v kateri vlogi se znajdemo.

Ko smo vozniki, za nas veljajo prometna pravila, ko smo v šoli, šolska pravila, ko smo pacienti, bolnišnična pravila, in ko smo politiki, najvišja pravila. In potem učence učbenik ob ponavljanju novega poglavja še vpraša, kaj se zgodi, če kršimo pravila? In pridni učenci odgovorijo, da se zgodijo nesreče, prepiri, kriminalna dejanja, kaos, skratka, da povzamemo, če se nihče ne bi držal pravil, človeška družba ne bi mogla funkcionirati na nobenem področju.

In točno to se nam je zgodilo. Naši voditelji so nehali upoštevati in spoštovati pravila. Pozabili so tudi, da imamo vsi iste pravice in dolžnosti. Da na splošno v družbi v resnici ni pomembno, kdo je lev, desen, kdo 'farški' in kdo 'ta rdeč', ampak je pomembno, kdo je dober in kdo slab človek. Kdo je pošten in kdo ni! Kdo spoštuje pravila in zakone ter kdo ne! To je pomembno! Naši voditelji so v veliki večini slabi, to nam je zdaj vsem jasno.

V večini ne upoštevajo pravil, ki so se jih naučili v šoli in v svojih družinah. Mislijo, da za njih, ker so tako sila pomembni in mogočni, veljajo posebna pravila. Imajo občutek, da lahko goljufajo, lažejo in s svojimi dejanji dobesedno ponižujejo povprečno ljudsko pamet. Nekaterim posameznikom se že nekaj let iz vseh strani kriči in dokazuje, da so slabi in da ne igrajo poštene igre, oni pa nas še vedno prepričujejo, da so dobri, plemeniti in da so neverjetne količine denarja pošteno prislužili. Mislim, da je zdaj res že napočil čas, da kakšna osnovnošolska učiteljica četrtega razreda tem politikom pove, kako funkcionira človeška družba.

Za to preprosto lekcijo sploh ne potrebujemo sodnikov. Ja, čas je, da se nekaj posameznikov poslovi od svojih vodilnih položajev in si vzame čas za oddih, pa čeprav za nekaj let v all inclusive hotelu z rešetkami in z individualnimi inštrukcijami iz družbe. Enostavno kdaj pride čas v življenju, ko morajo slabši, h kriminalu in prestopkom nagnjeni učenci čez nekaj desetletji ponoviti snov iz učbenika Družba za četrti razred. Zdaj je napočil ta čas! Na vodilnih položajih si zdaj želimo odličnjake, ki so vzeli lekcijo iz enakosti, pravil in dolžnosti.

Glavna urednica Lise, Tina Lancu

Lisa - 4/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 4/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.