Pred kratkim sva se z znanko odločili, da se pozimi udeleživa smučarskega tekaškega tekmovanja, in se primerno temu lotili treninga.

Ker prihajava iz vrst smučarjev tekačev, je bilo treba poiskati primerne terene, kjer bova lahko razvili najino smučarsko kondiciji. In sva se odločili za del kolesarske steze v bližini ljubljanskega Mosteca, ki v poletnih mesecih nudi prijetno senco in je ravno prav široka, da se po njej lahko podiš v poletni 'smučarski' opremi; na rolkah in s smučarskimi palicami.

In ker je kolesarski promet precej redek, v sorazmerju s tekači in sprehajalci, je tudi začudenih in nejevernih pogledov malo.

Precej navdušeni sva se lotili najinega prvega mučenja in na stezi ugotovili, da obstajajo tudi drugi s podobnimi željami oziroma idejami. Imeli sva družbo. In verjeli ali ne, število dela čudeže. Množica olajša delo. Napor ni več napor, ampak zabava. Najino 'delo' je minilo, kot bi mignil.

Naslednji teden sva vajo ponovili (ponavljali jo bova vse do prihodnje zime) in ponovno sva imeli družbo. Samo soudeleženec ni bil isti. Torej smo že štirje!

In sva se vozili; dober kilometer v eno stran, pa dober kilometer v obratni smeri in tako naprej do konca – uro in pol pozneje. Vmes pijača, da motor lepo teče …

Pa kakšna beseda, komentar. Teh je pravzaprav veliko. Ne samo najinih. Iz ust ljudi, ki jih srečujeva, se izlije marsikaj; spodbuda, veselje pa tudi strah in gnev. Zadnji, ki naju je presenetil, je zvenel takole: "Klošar, a misliš da je vse tvoje?"

Glede na to, da se je mlajši pešec, ki mi je prihajal naproti, prestrašeno umikal na rob kolesarske steze, je bil komentar očitno namenjen meni.

Zanimivo, me je prešinilo. Kje je problem? V mojem rolkanju (vedno se umaknem deset metrov pred srečanjem)? V tem, da si v odsotnosti sprehajalcev in kolesarjev lastim celo stezo (to je lahko opazil, a se mi ne zdi sporno)? Ali v njem? Da lahko poveš naprej, moraš najprej slišati. Je bil že sam deležen podobne opazke?

Zvenel je prestrašeno in njegove besede niso ranile. Odprla so samo nekaj vprašanj ter me potisnila na desno stran kolesarske steze. Da ne posežem, nehote, pregloboko v zasebni prostor še kakšnega mimoidočega.

In ker dober glas seže v deveto vas, verjamem, da se bo o uporabnosti kolesarske steze med smučarji hitro razvedelo.

Napisala: Miša, mama petih sinov in vedno nasmejana športnica