To so ene prvih otroških sanj, kaj bomo po poklicu, ko odrastemo. Jaz sem vedno uživala pri frizerju, nadvse me je navdušila Irena, ki je vedela vse o vseh na vasi. Medtem ko se je posvečala našim glavam, nas postrigla, kot smo želeli, po želji trajno nakodrala, naredila pramene ali lase prebarvala, nas je seznanila z vsemi porokami, ločitvami, problemi z otroki, zakonskimi težavami, večjimi nakupi in nasploh vsem, kar se je pomembnega zgodilo na vasi. Seveda ni izpustila priložnosti, da bi vse, kar je vedela, dopolnila z novimi, svežimi podatki.

In glave, ki so bile v obdelavi, so z veseljem povedale, kar so vedele ali slišale od koga, saj so želele biti vsaj malo pomembne v smislu, da tudi one kaj vedo. Irena se mi je zdela kot govoreč vaški leksikon, poleg tega je imela veliko prijateljev, ki jih je ali so jo informirale, ob tem pa je ustvarjala še prekrasne pričeske in s tem razveseljevala stranke. Ker sem bila v šoli odličnjakinja, se je mami zgrozila, ko sem ji enkrat goreče zaupala, da bom frizerka. Rekla je, da bi me od neskončnih ur stanja bolele noge in da sem vsekakor dovolj bistra, da doštudiram, karkoli me mika. Ti razlogi me jasno niso prepričali, tako da sem še nekaj časa sanjarila o svoji frizerski karieri.

Premislila sem si, ko sem stikala v omini hiši po dedkovih stvareh. Ker je bil fotograf, je imel celo vrsto raznih kemikalij, ki jih je potreboval za razvijanje fotografij. Takoj me je navdušilo eksperimentiranje in sem se kar videla v laboratoriju s 'tofsi' frizuro ob neuspelih poskusih. Mami sem prepričala, da bo to moja kariera, tako da smo vse kemikalije en vikend pripeljali domov. Veselje me je minilo v 7. razredu, ko sem dobila prvo nezadostno oceno pri kemiji, ugotovila sem, da tudi kemija ni moje področje.

Veliko predmetov v šoli mi je bilo všeč, vendar je kombinacija mojih želja zelo nenavadna. Všeč so mi bili predmeti: matematika, angleščina, nemščina, slovenščina (razen književnosti), geografija, psihologija in pedagogika. Jeziki so me najbolj privlačili, ampak žal nisem naredila sprejemnega izpita na filozofski fakulteti, tako da sem odprla razpis in črtala študije, ki me niso zanimali. Ostala mi je ekonomija, za katero nisem čisto natančno vedela, kaj je. Vedela sem, da je povezana z denarjem in da znanje matematike pomaga pri študiju, jezike sem dodala s tem, da sem se odločila za zunanjetrgovinsko smer. Deset let sem delala v računalniškem podjetju kot produktni vodja, tako da sem naročala blago v tujini in delala v distribuciji na domačem trgu.

S to izobrazbo, znanjem treh tujih jezikov in delovnimi izkušnjami sem se lotila raziskovanja mehiške internetne strani z objavljenimi prostimi delovnimi mesti. Dela za ta profil je bilo dovolj, problem pa v tem, da je bilo moje znanje španščine enako ničli, poleg tega bi morala iti na razgovore v vsa ta podjetja. Polet v Mehiko in nazaj za vsak razgovor je bila malo predraga možnost, tako da sem začela razmišljati o čem drugem.

Našla sem razpise za učitelje angleščine. Pogovore za delo sem opravila kar prek telefona. Odlično, samo kaj ko nisem bila učitelj. Nadaljnje raziskovanje prek interneta me je privedlo do podatka, da lahko prek interneta v nekaj tednih dobim certifikat TEFL za poučevanje angleščine. Zavihala sem rokave in opravila vse potrebno v treh tednih. Ameriška agencija je za plačilo našla tudi službo zame v Michoacanu. Bila je sicer brez delovnega dovoljenja, ampak ker angleščina ni moj materni jezik, ker nisem študirala na fakulteti niti imela izkušenj na tem področju, sem delovno mesto sprejela.

Se nadaljuje

 

Mateja Tišler, Mexico City