Ko je na dobrodelni prireditvi za žrtve poplav v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Srbiji ob pesmi Verjemi v ljubezen publika v dvorani vstala, je bilo mogoče verjeti, da je na svetu še ena himna, ki je lahko nad vsemi drugimi. To je himna ljubezni, sem v tistih trenutkih pomislil in bil je to lep občutek. Res smo stopili skupaj in uspelo nam je ob tem zbrati tudi 100.000 evrov, kar za mnoge ljudi, ki so ostali brez najnujnejšega, ni le simbolična vrednost.

No, na poti iz mariborskega gledališča me je nato že za prvim vogalom presenetil znanec, ki je dejal, da je to sicer fajn, ampak da pa bi bilo le bolj prav, če bi pevci in pesniki na tak način raje pomagali našim revežem. Poskušal sem mu pojasniti, da dobrodelnosti ni mogoče tako deliti, saj sem pred nekaj dnevi prav tako nastopil na dobrodelnem koncertu v Murski Soboti, kjer smo zbirali pomoč za otroke, ki so ostali brez staršev.

A to ga potem ni več zanimalo. Želel je pač ohraniti svoje mnenje, kot ga očitno želijo ohranjati vsi tisti nergači po bifejih, spletnih forumih in verjetno še kje, ki menijo, da smo slovenski pevci in pesniki dolžni pomagati le doma. Sicer so nas pripravljeni že takoj obkladati z nekakšnimi jugo nostalgiki. Če pa bi priskočili na pomoč, recimo, prizadetim v Avstriji ali na Madžarskem, bi najverjetneje menili, da se nam kolca po Avstro-Ogrski.

Seveda me vse to ni omajalo, da ne bi še naprej verjel v ljubezen, ki v večni tekmi dobrega in zla na tem svetu edina pomaga, da dobro lahko zmeraj znova lovi ravnovesje. Tudi mi ni ostal grenak priokus, ampak večjemu tisti neprijetni okus po zeleni smrdljivki, na katerega v tem času najpogosteje naletimo na malinah. Ostalo pa mi je bogme vprašanje, kaki so to sploh ljudje, ki so tudi ob nesreči zmožni nekomu zavidati?

Lisa - 27/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 27/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.