Ljudje smo za kritiko zelo občutljivi. Ne samo za negativno, če je kritika sploh lahko negativna, tudi za pozitivno. Če je negativna, takoj pomislimo, da je to nekaj slabega, da je to napad na našo osebnost.

Reakcija je (po navadi) tako hitra, da sploh nimamo časa pomisliti, da nam nekdo mogoče želi povedati, da bi lahko ali celo morali na zadevo pogledati drugače ali jo narediti drugače. V trenutku smo pripravljeni na napad. Če pa je kritika pozitivna, je velikokrat ne znamo sprejeti. Kar izgovarjati se začnemo, da nam je pač uspelo, čisto slučajno. Ampak naključij vendar ni!

In to velja tudi za zunanjo podobo.

So ženske, ki znajo narediti zanimivo zgodbo z oblačili, in so ženske, ki so »samo oblečene«. So pa tudi tiste, za katerimi se ozremo in se ne moremo odločiti, ali so oblečene dobro in zanimivo ali pa čisto »mimo«, pa nosijo obleko samozavestno in z žarom in so videti odlično. Ko lahko rečemo, da one govorijo zgodbo in ne obleka.

Pa vendar, kako prijateljici ali celo sodelavki povedati, da tisto krilo nikakor ni zanjo in da z visokimi petami sploh ne zna hoditi? Ko opazimo, da tudi drugi mislijo enako in se potihoma celo norčujejo iz nje? Kako povedati nežno in z občutkom? Ko nismo prepričani niti o tem, ali bi sploh povedali? Ker je nikakor ne bi radi užalili, saj jo imamo vendar radi? Ali pa vsak dan sedimo skupaj z njo v pisarni? Res je, da včasih malo hudobno, ko smo slabe volje, nekomu prav privoščimo, da ni videti dobro. Ampak ne njej?!

Vsekakor moramo, če se odločimo narediti ta včasih ali pa večkrat tvegani korak, izbrati trenutek, ko je prijateljica dobre volje. Potem nekje med smehom čisto 'slučajno' počasi omenimo, da bi mogoče lahko ... Ali pa ji predlagamo sproščeno popoldne in po kavi zavijemo v trgovino, kamor rada zahaja sama. Poiščemo kos, ki nam je 'všeč', njo pa prosimo, da nas počaka pred garderobo in oceni, kako nam pristaja. Namenoma izberemo nekaj, kar bi izbrala tudi ona. Tako ji po ovinkih 'pokažemo', kje je njena šibka točka, in držimo pesti, da bo namig sprejela tako, kot si želimo. S prisrčnim smehom in solzami v očeh!

Sodelavka pa, ona je že druga zgodba, z njo si kljub vsemu nismo tako zelo blizu. Vzemimo si malo več časa in počakajmo na pravi trenutek.

Lisa - 9/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 9/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.