Pred tedni sem prvič doživela, kako je videti dominantna moč večjih, močnejših, bolj samozavestnih in bogatejših držav Evrope. V bavarski prestolnici se nas je dobilo nekaj urednic ženskih revij iz srednje in vzhodne Evrope.

Malo smo poslušali predavanja o padcu branosti revij in seveda o novih raziskavah, kaj si ženske želijo brati. Srečanje je povezovala dama iz Anglije, sila spoštovana v svojem poslu in seveda tudi zelo dominantna.

Hitro nam je vsem preostalim dala vedeti, da pravzaprav ne vemo veliko in da naj raje na široko odpremo ušesa in oči ter poslušamo. Veliko hvale, spoštovanja in naklonjenosti je mogočna dama iz Otoka namenila le nemškim kolegicam, glasne kritike so bile prizanesene še Rusinjam, o katerih pa nam je sicer tiho dala vedeti, da nimajo pojma.

Jap, Ona in Nemke so znale, predstavnice Hrvaške Poljske, Češke, Slovaške, Kazahstana, Rusije, Ukrajine, Slovenije ... smo prišle le na lekcijo, kaj zna veliki Zahod. Hrvatice in Slovenke smo še nekako znale elegantno povedati, da morda pa tudi mi nekaj malega vemo, kolegice iz drugih držav pa so pravzaprav le plašno kimale in tiho sprejemale kritike. Krepki Angležinji na visokih petah niti ni imelo smisla dopovedovati, da morda pa čisto natančno ne ve, kaj točno zanima Rusinje in kaj Ukrajinke, ki so, če ne drugega, vsaj v modnem smislu veliko bolj elegantne in ženstvene kot dame iz Anglije.

Običajno sicer precej glasno povem, da ne prenesem pokroviteljstva in neopravičene avtoritete, tokrat pa sem se odločila, da le opazujem to igro Zahoda in Vzhoda. Nisem imela volje izgubljati energije s 'šefico', ker sem že vnaprej vedela, da je bitka izgubljena. Zahod pač še vedno misli, da je boljši kot Vzhod in po finančni plati se skupaj s severnjaki niti ne motijo. In nekako imam občutek, da podobno delujejo tudi vse institucije Evropske unije.

Pač logično – močnejši, večji, bogatejši, tradicionalno samozavestnejši narodi vodijo evropsko kolo. Ne, pravzaprav ne verjamem, da kdo prav na veliko posluša našega Lojzeta, kaj ima za povedati, če Helmut in John vendar vesta bolje, in če že ne vesta, imata njuni državi veliko več prebivalcev in veliko, veliko več denarja. No, po volilnih rezultatih in udeležbi sodeč, v evropski parlament verjame pravzaprav zelo malo Evropejcev, tudi tistih iz zahodnega dela našega starega kontinenta. Ampak, ja, no, nekam morajo iti v službo tudi vsi veliki birokrati združene Evrope, vsi Lojzeti, Helmuti, Giovanniji in Johnnyji, ki pač nimajo domišljije, kaj bi delali v življenju, in nimaš lepšega kot fino plačano službico v Bruslju. Mah, naj uživajo!

Lisa - 23/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 23/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.