Ne vem točno, kateri dan je bil, ampak bil je eden od tistih sivih, deževnih, ki se z redkimi sončnimi prekinitvami vlečejo že od junija. Ura je bila okoli pol petih popoldne, na mesto je padal zgodnji megleni mrak, večina Ljubljančanov se je iz služb počasi odpravljala domov in na mestnih križiščih je bila zoprna gneča, taka tipična za ure po koncu delavnika na deževne dni.

S kolesom sem stala na enem od večjih ljubljanskih križišč, kljub moji lepi rdeči pelerini z belimi pikami malce sitna in nestrpna, ker se še ni prižgala zelena luč. Promet je urejal zelo resnoben in strog policist, iz avtomobilov, ki so obtičali v gneči, sta kar puhteli živčnost in neučakanost, da se končno vse skupaj malce premakne, nikjer ni bilo videti kakšnega prav srečnega pešca, saj se je večina ukvarjala z nerodnimi dežniki in mokrimi čevlji, ko je nenadoma zrak, poln izpušnih plinov in napetosti, napolnila glasba.

V vsej tisti zmešnjavi so se od nekod v svojem srečnem ritmu s svojo pesmijo in poskakovanjem prikazali pripadniki verske skupnosti Hare Krišna. Moja prva tečna misel je bila seveda: "Oh bog, samo še teh se je manjkalo," a bolj ko sem jih opazovala, bolj mi je bilo vse skupaj smešno in simpatično. In počasi so z vso to svojo srečo in nasmehi okužili še kup drugih naveličanih posameznikov, in če se moj opazovalni čut ni motil, sem nasmeh na obrazu opazila celo pri resnem policistu. Pa saj je bilo smešno.

Kar predstavljajte si to sceno, ko se med vsemi tistimi črnimi in sivimi plaši, med vsemi tistimi naveličanimi meščani, zaprtimi v avtomobile, nenadoma prikaže nekaj posameznikov, ovitih v svetla oblačila, na nogah imajo lahkotne natikače, ne motita jih ne mrak, ne dež, ne megla, ter na ves glas ob spremljavi mini tolkal s skoraj norim nasmehom na ustih pojejo svojo Hare Krišna in vsa tista druga imena njihovega boga.

Saj vam pravim, zabavno je bilo in v trenutku je iz mene izpuhtela vsa slaba volja. Nauk? Ja, več glasbe je treba poslušati, si včasih kaj zapeti in zaplesati, saj dež, megla in gneča ne morejo biti pravi razlogi za slabo voljo. In ja ... tudi rdeča pelerina z belimi pikami včasih pomaga, da je človek boljše volje.

Lisa - 49/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 49/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.