Zagotovo ste si tudi vi v šoli vsaj nekajkrat na leto, ko ste se učili kakšen svoj neljubi predmet, na primer jaz matematiko in kemijo, rekli – kaj ima to sploh smisel, kaj bom potreboval to v življenju. Še danes kdaj, ko gledam otroka, s kakšno muko se učita katere snovi, razmišljam, zakaj za vraga jih morijo s stvarmi, za katere sem že zdaj skoraj 100-odstotno prepričana, da jih več kot toliko ne bosta potrebovala v svojem odraslem življenju.

Prav živčna postanem, če pomislim, koliko talentov ima moja enajstletnica, pa ji lahko matematika dobesedno zagreni življenje in pokvari celo šolanje. Recimo, če nisi ravno talent za matematiko, fiziko, kemijo ali pač jezike, zgodovino ... ti lahko ti predmeti prav zagrenijo vsa leta šolanja, vse tja do konca srednje šole, ko končno lahko izbereš fakulteto po svojem okusu (pa še tam zagotovo fašeš kakšen predmet, ki ti kravžlja možgane). Kar nekaj mojih srednješolskih sošolcev ima danes le zaradi matematike in biologije grenak spomin na najstniška leta. No, a ni to neumno?!

Zato se mi zdi fantastično, kako razmišljajo Finci, ki imajo mimogrede enega najboljših šolskih sistemov na svetu in njihovi otroci blestijo na vseh mednarodnih šolskih tekmovanjih. Skratka, Finci so ugotovili, da je neumno ločevati stvari, ki so povezane. Tako imajo na primer po novem predmet Evropska unija, kjer mešajo vse od geografije, zgodovine, učijo se jezikov in političnih ureditev.

Ni več zgodovine, ki pride za kemijo, ampak vse skupaj bolj pametno povezujejo. Tako si zdaj praktično nihče več ne bo zastavljal vprašanj, zakaj se ima to sploh smisel učiti, ker bo v vsem tem povezovanju vsak lahko našel kaj zase, povezano v celoto pa vse skupaj dobi veliko večji smisel in predvsem da neko celovito znanje in predvsem razgledanost. A Finci gredo še dlje, saj pravijo, da zna večina učencev z lahkoto upravljati zelo napredne računalnike.

Včasih so bili pač za delovanje neke banke potrebni številni uradniki, ki so premetavali številke gor in dol, zdaj so zato tukaj računalniki. Torej – zakaj se učiti vso to matematiko, če jo znajo računalniki, s katerimi znajo praktično vsi otroci odlično ravnati. Seveda obstaja tudi matematika, a je bolj povezan z drugimi stvarmi, poglobljeno pa se je lotijo le s tistimi učenci, ki jih matematika zares veseli. In mimogrede – Finci dosegajo odlične rezultate v naravoslovni pismenosti in so resni konkurenti pridnim azijskim šolarjem.

Seveda nad tem sistemom niso najbolj navdušeni vsi finski učitelji, ki so vse življenje pač učili en predmet, a Pasi Silander, vodja razvoja v Helsinkih, je za angleški časopis Independent povedal, da se svet spreminja in je treba narediti korak naprej. Meni se zdi ideja odlična, saj povezovanje predmetov tako prinese neko širše znanje, odpade pa tudi kup balasta, ki se ga rodovi že učijo nekaj desetletij, pa čeprav je že vse skupaj popolnoma neuporabno.

Lisa - 14/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 14/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.