Ena od hujših stvari, ki lahko doleti človeka, je lenoba. Okej, v manjših dozah je še sprejemljiva, v večjih pa je precej grozljiva. Pred devi sem lenobno zleknjena na kavču, polna slabe vesti, ker na tisti čisto povprečno sočno-oblačen dan nisem naredila čisto nič pametnega, resno razmišljala, koliko stvari sem zamudila in po domače povedano 'zasrala' iz enega samega zelo slabega vzroka – lenobe.

Jah, saj veste, no, vsaj upam, da je še kdo kdaj len, ko za nešteto stvari rečeš: 'ma, to se mi pa res ne ljubi, saj bom jutri' ... in ti je potem seveda žal. Začne se že zjutraj, ko bi bilo super, da bi človek začel dan s telovadbo, a si potem vsak dan rečem, mah, saj bom potem, zjutraj se mi pa res ne ljubi, ko pa je tako fino v miru piti kavo in deskati po internetu.

Potem se lenobna misel 'saj bom ...' nadaljuje čez dan, od tega, da si rečem, da danes se mi pa res ne ljubi pisati uvodnika, da bom že jutri, pa nadaljuje z odlašanjem pri odgovorih na elektronsko pošto, da ne govorim o urejanju birokratskih urejanja od zapletov z Dursom in Zemljiško knjigo, pa – oh, ja, morala bi poklicati zobozdravnika, ampak saj bom ...

In da nadaljujem v svojem aktivnem lenobnem tempu, znam celo odložiti kavo s prijateljicami, ker danes se mi pa res ne ljubi, pa obisk gledališča in kina ... pa ... Skratka na tistem udobnem kavču sem zadnjič spoznala, da je vse lepo in prav, da je človek včasih len, in, ja, seveda zgodi se, da ima vsega poln kufer, a si vseeno ne smem dovoliti, da mi lenoba usmerja življenja. No, da smo si na jasnem (da ne boste zdaj po okolici širili novic, da je pa očitno urednica Lise ena najbolj lenih Slovenk), saj ni tako grozno, kot se sliši, in v resnici niti nisem tako strašen lenuh, ampak včasih bi pa samo sebe prav z užitkom brcnila v rit.

Za večino stvari, ki jih zaradi lenobe in pomanjkanja volje, porivaš na stran, se je treba le obleči in iti. Na primer za tek je treba le skočiti v športne hlače in superge, si zategniti čop, pa si lahko že na ulici z nekaj kilometri pod nogami. Ali pa obisk kina in gledališča? Kaj pa potrebuješ – ene zlikane hlače in bluzo, pa si lahko že v prvi vrsti in uživaš v predstavi. Ali pa kava s prijateljicami. Kaj potrebuješ?

Dva evra in dovolj sape, da vse poveš, kaj se ti dogaja v življenju. No, malce več volje je treba zbrati za obisk davčnega urada, ampak tudi to na koncu odtehta, ko odkljukaš vsaj eno nadležno stvari iz svojega življenja. Skratka, drage moje (in tistih nekaj dragih mojih), jaz sem za nekaj čas opravila z lenobo. Življenje, druženje, miganje in veselje, počakajte me, prihajam (oh, ne na Durs se mi še vedno ne ljubi, bom že ...). Evo, da vam dokažem – popolnoma brez odlašanja zapuščam računalnik, ker grem na kavo in prvomajskim počitnicam nasproti.

Lisa - 19/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 19/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.