V teh prvih toplih majskih dneh ugotavljam, da je v resnici zelo logično, da so ljudje najbolj nori na lepotne operacije v državah, kjer je večji del leta toplo in lepo vreme, kjer imajo veliko plaž in družabnega življenja v kopalkah in kratkih hlačkah, ko hočeš nočeš vsi pod tankimi krpicami veliko kažejo svoje obline.

Samo poglejmo zadnje sezname držav, ki se uvrščajo na prva mesta po številu lepotnih operacij na prebivalca – ZDA (izstopa Kalifornija), Brazilija, Venezuela, Mehika, Grčija, Italija, Indija, Kitajska, Japonska, Koreja ... In še pojasnilo – v Aziji lepotni kirurgi naredijo največ operacij povešenih očesnih vek in korekcij nosov (veliko si jih žal želi biti podobnih zahodnjakom), v Južni Ameriki pa z naskokom vodita liposukcija in povečanje prsi.

V Braziliji, zanimivo, si prvo mesto po priljubljenosti delita operaciji pomanjšanja prsi pri moških in povečanje zadnjice pri ženskah. Meni se zdi vse skupaj logično, moški z 'ženskimi' prsmi na plaži niso ravno najbolj občudovani, povešena ali premajhna ženska zadnjica pa se v vsej tisti mivki mičnih ritk preprosto izgubi – in naj vam povem iz prve roke, lepih in postavnih žensk in moških v Braziliji kar mrgoli, zato ni čudno, da vsi hlepijo po lepših in čvrstejših telesih.

Mi imamo s tem kar nekaj sreče, vseeno imamo na voljo vsaj nekaj mesecev, da se malo sprostimo. Morate priznati, da je pozimi včasih prav hvaležno nositi kakšen kilogram viška pod velikimi zimskimi plašči in debelimi puloverji ter se vseh tistih 'krasnih šlaufkov' niti ne vidi. A toplo vreme kruto in v hipu pokaže vse pojedene tortice in sendviče, ki so nas čez zimo tolažili, ko smo obupani sami nad seboj ležali na kavču, ker se nam ni ljubilo na rekreacijo.

V tistih prvih pomladnih tekaških ali teniških podvigih v kratkih hlačah in teniškem krilcu se včasih počutim na pol golo, ko moje bele 'kračice' po dolgih mesecih skrivanja ponovno uzrejo luč sonca.

Saj potem se človek navadi, sonce vse skupaj malo olepša, voda učvrsti, a vseeno v teh prvih toplih dneh vedno bolj razumem ženske, ki se vse leto gledajo v svoje preveliko razgaljeno stegno, da si ga dajo nekega lepega dne pa še malo odrezat in mimogrede, ko so že pod narkozo, še zadnjico kirurško vrnejo na staro mesto, od koder je v letih staranja in lenarjenja počasi polzela proti tlom. Skratka, ni druge – ali se sprejmeš takšnega, kot si, ali pa skočiš pod kirurški nož, no, ali pa se tako kot jaz vsako pomlad na novo čudiš, od kod za vraga se je vzelo to belo, sumljivo mehko stegno (no, dve sumljivi stegni).

Lisa - 19/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 19/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.