Mislim, da smo ženske malo zavile s poti oziroma počasi postajamo bolj moške od moških.

Praktično nobena 'ženska' stvar nas ne sme več veseliti, da se ne bi oglasil trop nasprotnic, ki te verbalno potolčejo do dna, na primer, če katera rada kuha, ima rožnat plašček ali prepogosto hodi k frizerju. Hčerko praktično načrtno uničuješ, če ji dovoliš, da se igra s punčko Barbie, nosi rožnata oblačilca, se igra s svojim otroški likalnikom ali – oh, moj bog – bi bila rada celo lepa in oboževana.

Glasno se lahko pohvalimo le s hčerkami, ki znajo igrati nogomet, so najboljše v matematiki vsaj na občinski ravni, nosijo ponošena fantovska oblačila, in če imamo res srečo, si želijo kratke lase in obvladajo črni humor. Skratka v ponos nam morajo biti dekleta in žene, ki so eden od moških, ženstvene ženske so postale prava nočna mora.

No, morda malo pretiravam, a tik pred 8. marcem (morda le po naključju) so ženske krenile v napad na ... ja, na ženske. Trenutno je daleč največja sramota za žensko, če je prebrala knjigo 50 odtenkov sive ali da si je celo ogledala 'grozljivi' film, posnet po osovraženi knjigi, kup srda intelektualnih feministk pa so si nakopale tudi ženske, ki se bodo udeležile festivala ženstvenosti v Cankarjevem domu.

Joj, tam bo kup poniževanja žensk, saj se bo kuhalo, telovadilo, govorilo o lepoti, ličenju, če me moj instinkt ne vara, vse obiskovalke ne bodo oblečene le v črno in sivo ter ne bodo svojih teles skrivale pod brezobličnimi oblekami. Groza in strah! A smo se zato borile, da smo rade ženske?! JA!

Ma, ja, drage ženstvene in malo manj ženstvene dame – ravno za to smo se borile. Da vsak pač počne in bere, kar mu paše. Evo, tukaj in zdaj priznam, da sem se neskončno rada igrala z Barbie punčko, ki mi jo je kupila moja zelo damska in ženstvena nona, še danes si sem ter tja kupim kakšen rožnat kos obleke, ker mi je pač enostavno všeč, rada kuham, obožujem najbolj neumne televizijske serije, listam ženske in modne revije in, oh, ja ... prebrala sem vse tri dele knjige 50 odtenkov sive, čeprav me ni prav navdušila, a tudi vsi tisti prizora seksa me niso kaj dosti pohujšali in ponižali.

In mimogrede, mislim, da so ženske knjigo in film kupile predvsem zaradi odličnega marketinga in še ene ljubezenske zgodbe, kjer moški obožuje žensko in je tako neznosno bogat, da ji lahko kupi vse diamante tega sveta. Hej, katera si ne želi biti vsako minuto oboževana in ljubljena, po vrhu pa še brez finančnih težav?

In če se tako čez prst ocenim, vam lahko povem, da ne Barbie ne vsi odtenki sive niso na meni pustili kakšnih tragičnih posledic: imam težak, morda celo malo moški karakter, mislim, da sem se stepla večkrat kot starejši brat, še vedno ne razumem, zakaj si ženske sploh želijo poročiti in zakaj za vraga v napihnjenih belih oblekah, rada imam moške športe, žal se nikoli ne ličim, ne nosim visokih pet, mislim, da brez težav v kali zatrem vsak moški šovinizem in njihovo vrojeno večvrednost, ob živce me spravlja žensko gruljenje in našobljena ustka, ampak vseeno ves čas vem, da sem ženska, in da ne bom čisto nič manj vredna ženska z vsemi svojimi pravicami in popolnoma enakovredna moškim, pa če si dam povečati prsi za tri številke in obujem najvišje roza petke ter spečem najboljšo potico, ob tem pa berem še najbolj neumen ljubezenski roman.

Hej, ženska enakopravnost je tukaj – uživajmo v njej!

Lisa - 10/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 10/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.