Pred dnevi sem si v kinu ogledala film Grand Budapest Hotel.

Zabavna, kar malce bizarna zgodba starega hotela, njegovega slavnega receptorja Monsieura Gustava ter postreščka Zera Moustafe. Super film, poln detajlov, odlični Ralph Fiennes, skratka zagotovo zgodba, ki si povsem upravičeno zasluži devet nominacij za oskarja.

Če ga še niste videli, potem si ga nujno oglejte, ampak v kinu, nikar ga nedovoljeno ne 'vlecite dol' na domačem računalniku, kajti ljudje so vanj, tako kot v vsak film (tako kot vi v vaše delo) vložili veliko truda in denarja, torej nihče nima pravice, da kar krade stvari po spletu, zato da ne bi plačal vstopnice za kino.

Ampak moje bistvo se skriva drugje, med ogledom filma sem razmišljala, kako bi bilo lepo živeti hotelu. Meni se zdi že ideja super. Velike, udobne hotelske postelje, puhaste odeje, postrežba ob vsaki minuti dneva in noči, hotelska pralnica, čiščenje, zanimivi ljudje, ki prihajajo in odhajajo iz vseh koncev sveta ...

Vedno sem rada gledala filme, ki se dogajajo v hotelih, ali pa brala o slavnih in bogatih, ki so čisto zares več let živeli v hotelskih sobah in med hotelskim osebjem našli prijatelje in zaupnike. Kar nekaj jih je, ki so celo svoj konec dočakali v hotelski sobi.

Kar predstavljam si, kako bi zjutraj z lahkoto skočila izpod snežno belega kovtra (ta belina v moje pralnem stroju prej ali slej postane sivina), odplesala pod vedno do zadnje pikice zdrgnjeno hotelsko prho, potem bi s svojimi mokrimi nogami stopicala po debeli hotelski preprogi, se obrisala v mehko, hotelsko, seveda snežno belo brisačo in skočila v večno zlikane obleke, ki bi mi jih prejšnji dan hotelsko osebje prijazno obesilo v omaro. Ja, seveda, ko že sprašujete, če že sanjam, potem si predstavljam, da živim v enem o bolj luksuznih hotelov na svetu, ne v kakšnem motelu bogu za hrbtom. In potem tisti veliki, hotelski zajtrk, ko kar ne veš, kaj vse bi pojedel, saj je vse tako lepo pripravljeno, sveže sadje, več vrst mislijev, topli rogljički, vroča kava, sveže stisnjen sok, tiho govorjenje gostov z vsega sveta ... Ah! Saj vam pravim, čisto nič se ne bi pritoževala nad hotelsko postrežbo, nevidnim čiščenjem v času, ko bi jaz tekala po opravkih, gurmanskimi večerjami, neobveznim kramljanjem z osebjem ... Ah tako sem se navdušila, da grem kar v bližnji hotel, pa čeprav le na kavo. Ampak enkrat, ko bom velika in bogata, vem, da bom živela v hotelu s šestimi zvezdicami. No, prav velika ne bom nikoli! Morda bogata ...

Lisa - 6/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 6/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.