Mesto, v katerem živim, ne doživlja ravno svetlih trenutkov, in to si njegovi prebivalci vsaj ob kavi kdaj tudi priznamo. Murska Sobota je pač majhno panonsko mesto v najbolj odročni slovenski provinci in nekako je celo razumljivo, da so lahko posledice gospodarske krize tu še posebej opazne. Pa vendar se mi je komentar, ki ga na ulicah svojega mesta vse pogosteje slišim, prav neprijetno zataknil. »Kot v Romuniji,« običajno skomignejo, ko jim kaj ni po volji, ali pa so verjetno zgroženi.

Priznati moram, da ne vem natanko, kako je v Romuniji, saj nisem bil še nikdar tam. Bolje poznam Bolgarijo, ali pa, recimo, Moldavijo, ki me je nekoč posebej zanimala, vsekakor pa seveda razumem, da se primerjava nanaša na nekaj, kar je mogoče tam videti takole na prvi pogled. Torej na ulicah, javnih površinah, fasadah in preko ograj. No, kakor koli že, gre pač za vtis, za izpoved občutka ob pogledu na kako klavrno mestno veduto. Torej za tak, še na pol nezavedni in ne povsem reflektiran odziv, ki pa je gotovo lahko še najbolj iskren in tako rekoč terja soočenje z resničnostjo.

To, kar mi potem pride pred oči, seveda ni ravno turistična razglednica.

V mestnem središču je polno praznih izložb in opuščenih poslovnih prostorov, za katere med čakanjem na nove najemnike očitno nihče ne skrbi. Praznih je tudi večina stojnic na tržnici, saj nova tržna zakonodaja neizprosno preganja še slednje branjevce. Velike parkirne površine prav v središču mesta so še zmeraj makadamske, asfalt pa je marsikje tudi že dotrpel in je opazno načet. Ponoči se ves ta okoliš za nameček zavije v res neurbano mrakobnost, saj je še novi kip muze na Kulturnem trgu po novem neosvetljen. Nič bolje žal ni, če se potem napotim kam iz središča. Recimo v mestni park, v katerem ni poleti nihče pošteno kosil, jeseni pa tudi ne grabil listja, ki se je natreslo s stoletnih dreves ...

In še bi seveda lahko naštevali razbitine, odrgnine in nezaceljene rane. Ampak če smo že pri teh mestnih drevesih, se raje ustavimo. Dovolj so namreč že stara in se gotovo še spomnijo, kar so številni očitno pozabili. Murska Sobota je bilo nekoč cvetoče in urejeno mesto. Svoje najbolj svetle trenutke je pravzaprav doživljalo v časih, ki jim danes pravimo temna plat naše preteklosti. To pa je, priznali boste, res paradoks. Ali vsaj historična ironija. Razen, seveda, če le ne razumem povsem, kaj se nam pravzaprav dogaja in bom navsezadnje celo moral odpotovati po resnico v Romunijo. Mogoče se namreč v primeri 'kot v Romuniji', skriva še tudi kaj drugega.

Lisa - 5/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 5/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.