Vsak polnoleten državljan, ki mu ni popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, lahko naredi lastnoročno oporoko, če le zna pisati in brati.

Lastnoročna oporoka je oporoka, ki je veljavno sestavljena tako, da jo oporočitelj (posameznik, ki piše oporoko) sam lastnoročno spiše in se tudi sam podpiše. Mora torej biti pisna, pisana lastnoročno in podpisana. Veljavnost oporoke ni omejena.

Starejša oporoka se lahko vsak čas nadomesti z novo. Smotrno pa je v novejši navesti, da stara ne velja več. Posledično je smiselno, da se ob oporoki pripišejo datum, kraj in čas sestave oporoke.

Oporoka se lahko hrani doma, lahko pa se da v hrambo sodišču, odvetniku ali notarju.

Odvetnik bo poskrbel za hrambo oporoke, kot tudi vpis v centralni register oporok. Podobno bodo storila tudi sodišča, notarji. V centralni register oporok namreč sodišča vpogledajo, preden razpišejo zapuščinsko obravnavo.

Hramba je smiselna zaradi tega, da se oporoka ne izgubi in da je zabeleženo, da je oporoka sestavljena. V centralni register oporok se vpišejo podatki o oporočitelju (sestavljavcu oporoke), predlagatelju vpisa (odvetnik, notar, sodišče) ter datum sestave oporoke. Nikakor pa se v register ne vpiše, komu je oporočitelj kaj namenil, saj to ostane varno zapisano in shranjeno pri tistem, ki oporoko hrani. Le oporočitelj in zapuščinsko sodišče lahko zahtevata predložitev oporoke. Glede oporoke torej o hrambi ni treba razlagati nikomur, če hrambe ni, pa se pojavlja dvom o tem, kako bo sodišče dobilo informacijo, da oporoka obstaja.

V oporoki lahko oporočitelj določi dediča, lahko pa mu naloži tudi druge naloge (npr. da naj komu kaj podari ali prepusti, da naj poskrbi za pogreb ipd). V oporoki lahko oporočitelj tudi odpusti kakšna ravnanja proti oporočitelju in tako izniči učinek dedne nevrednosti.

Ne glede na določila oporoke lahko zakoniti dediči zahtevajo nujni delež. Izjema predstavlja le dedna nevrednost, ko gre za hujše ravnanje proti zapustniku-oporočitelju. V primeru dedne nevrednosti dedič, ki je dedno nevreden, ne more dedovati niti nujnega deleža.

Ker se med dediči pogosto pojavi dvom o pristnosti oporoke, naj posebej opozorim še na to, da je smiselno oporoko napisati in jo podpisati v enkratnem dejanju, tako da se pisava ne spreminja zaradi zdravil, starosti ali utrujenosti. To bo olajšalo delo tudi morebitnem grafološkem izvedencu, ki bi preverjal pristnost oporoke.

Če dvomite, se o veljavnosti oporoke in morebitnih pogojih in posledicah lastnoročne oporoke pozanimajte predhodno pri odvetniku.

Lisa - 10/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 10/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.