Mačka ni nikjer. Mrzlično odpiram omare in predale.

Iz mansardnega okna pogledujem po strehi, kamor včasih uide. Z vsakim pregledanim kotičkom mi srce vedno bolj utripa, obenem pa se mi zdi, da se svet okoli mene zvija v neko megleno podobo, ki mi krade dih.

V mislih se mi začnejo formirati strašljive misli. Kaj če je ušel skozi vhodna vrata, po stopnicah navzdol in ven na plano, kjer je okolica, ki je ne pozna. To je vendarle maček, ki se večino časa bori z muhami in komarji, spi na kavču in si misli ureja z dolgimi pogledi skozi okno. To ni maček, vajen smrtonosnega prometa, pobesnelih psov, odvratnih ljudi, ki ne marajo živali, in drugih mačkam nevarnih okoliščin.

To je maček, ki pozna samo ljubezen in veterinarsko hrano za občutljiv želodček. In zdaj ga ni. Med neprestanim iskanjem v glavi začnem iskati krivca za to tragedijo. Kdo je bil tako butast, da se mu je lahko izmuznila zverinica, s tako omejenim miselnim procesom, da ne ve, da ima v posodi novo hrano, če ji je ne pokažem s prstom.

Kdo je tisti, ki mu je uspelo s svojo malomarnostjo nakopati si mojo dosmrtno zamero? Potem me ponovno prešinejo nove misli. Je čas, da začnem z baterijo kukati v bližnje obcestne odtoke? Kako daleč moram iskati in klicati? Drevesa! Pregledati moram še drevesa! In posvetiti pod vse avtomobile v okolici.

Uro in pol pozneje še vedno nič. Mačka ni. Kako bom danes spal? Kako se bom lahko prepustil mirnemu spancu, če pa nekje zunaj trpi in umira moj ubogi, hišni maček? Kaj pa, če ga nikoli več ne najdem? Če bom moral vse življenje živeti z mislimi, kaj se mu je zgodilo ... kako je trpel ... kje je končal ... kaj je – aja, evo ga. Pod odejo v spalnici spi.

Liza - 24/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 24/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.