Povsem naravno je, da želiš, ko nekoga resnično ljubiš, ljubljeno osebo čim bolje spoznati. Člani družine in dežela, v kateri odraščaš, po mojem mnenju dajo kopico dodatnih informacij in marsikaj lahko povsem drugače razumeš.

Jasno, da si je Fernando strašansko želel spoznati moje starše, brata in sestro in najbližje prijatelje. Komaj je čakal, da bodo meni tako pomembne osebe in zanj tako nenavadna imena, dobila obraze. Tudi Slovenijo si je težko predstavljal. Nekaj je predstavljati si deželo, nekaj povsem drugega pa je, ko jo vidiš v živo.

Prvi dan v Sloveniji je oče z lahkoto razbral, kam si želim najprej. Skupaj z njegovo ženo smo se odpravili na Bled. Po celodnevnem potovanju z letali se mi je zdelo, da sem komaj dobro zaprla vrata avtomobila pa smo že bili na Bledu! Parkirali smo v Zaki in se najprej s pletnjami odpravili do otočka. Komaj sem skrila presenečenje nad ceno, kajti za enourno plovbo po Xochimilcu se plača 15 evrov za čoln, tu pa je to cena za nekajminutno veslanje do otočka na osebo. Jasno mi je, da mehiških in slovenskih cen ne moremo primerjati, še zlasti ne, če se ne želiš cel mesec spopadati z migreno. Na otočku smo videli pravkar poročeni par in Fernandu sem pojasnila, da novopečeni mož odnese svojo ljubljeno ženico po stopnicah za srečo. Bil je bil neizmerno vesel, da se bova poročila v Mehiki, kajti prav nič ga ni mikalo, da bi me nesel po vseh tistih stopnicah na otočku, ne glede na to, da sem lahkokategornica.

Končno je nastopil tako dolgo pričakovani trenutek: KREMŠNITA! V moj želodec je kar padla, Fernando pa je, čeprav ni sladkosned, priznal, da popolnoma razume, zakaj tako hrepenim po tej sladici. Z užitkom jo je pojedel tudi on in najin obred s kremno rezino je doživel kar nekaj repriz.

Poleg Ljubljane je bil Bled edini kraj v Sloveniji, ki sva ga obiskala dvakrat. Ena izmed mojih želja je bila, da bi na počitnicah v Sloveniji lahko delila svojo izkušnjo Mehike, tako sem se s Hotelom Kompas dogovorila, da bomo skupaj pripravili mehiški večer za njihove goste. Da bo moja prestavitev v angleščini, smo se dogovorili tik pred zdajci. Glede na to, da večinoma komuniciram angleško, to ni bila težava. V hotelu so poskrbeli za sangrio in tekilo, poleg tega pa so pripravili tudi mehiško večerjo.

Oblečena sem bila v značilno mehiško obleko in ob fotografijah delila svojo zgodbo. Ponovno doživljanje moje Mehike me je potopilo v številne spomine in posebna čustva, tako da je ura in pol minila v trenutku. Za najino predstavitev Mehike nama je prijazno hotelsko osebje ponudilo dve prenočitvi z zajtrkom v apartmaju! Moram reči, da so me res izjemno presenetili; najprej s pripravljenostjo na sodelovanje in potem še z res izjemno gostoljubnostjo!

Mateja Tišler