Puberteta je po mojem mnenju izjemno zahtevno obdobje za odraščajočo mladino. 

Z veliko simpatije vedno gledam na te mlade in močno zmedene ljudi, ki se jim je zgodil prelom iz nedolžnega otroštva v odraslost, pri tem pa razvoj njihovega telesa prehiteva razvoj čustvenega in psihološkega ustroja. Sami s seboj imajo ogromno dela. Kaj je moj namen biti tukaj, biti član določene družine, ki ima svoje zakonitosti in dinamiko? Zakaj sta starša tečna, zoprna, me vedno samo kritizirata in nikoli ne naredim dovolj dobro? Onadva tako ali tako nimata pojma, nenehno se prepirata med sabo in si mečeta kretenske očitke izpred sto let ter se vrtita okrog tega. Seveda takšnemu odraščajočemu bitju ni lahko biti doma, poslušati in gledati staršev, kako iščejo vse najslabše v odnosu in kreirajo negativno in težko ozračje doma.

Najstniki iščejo potrditve zunaj doma, predvsem v krogu vrstnikov, ker jih ti po njihovem mnenju najbolj razumejo, saj se obremenjenim staršem še sanja ne, kaj vse doživlja njihov naporni in hormonov polni najstnik. Če k opisani sliki dodamo še sveže ločevanje staršev, sta kaos in izgubljenost popolna. Najprej je najstnik osredotočen nase, svojo zmedenost, ki jo dojema kot superiornost ali pa popolno pasivnost. To pokaže z besedami, da se je vseeno truditi, saj je šola popolnoma kretenska in v življenju ne bo potreboval vsega tega sranja, ki se ga uči, zato mu je škoda časa za obiskovanje pouka.

Kot drugo ima vpliv družinske dinamike in prepiranja med staršema močno vlogo pri zapiranju najstnika vase, v njegovo lastno bolečino in zanikanje realnosti. Ne vidi smisla življenja, vse je brez zveze in celo odrasli ter zreli osebi, kar naj bi starša bila, sta bednika, ki nimata pojma, kaj je to življenje. O vsem tem razmišlja mnogo najstnikov iz nefunkcionalnih družin, v katerih se starša pogosto tudi razideta.

Imamo situacijo, v kateri je deklič star 14 let. Oče je bil že prej pogosto službeno odsoten, tako da je bila večina vzgoje na ramenih mame, ki je tudi sama imela zahtevno službo. Starša sta se z leti odtujevala, predvsem mama je tistih nekaj dni na mesec, ko je mož prišel domov, igrala zadovoljno ženo, da je bil mir v hiši, sicer pa si je sama oblikovala ustrezno dinamiko, ki je ustrezala njej in hčerki. Že nekaj let je imela gospa skrivnega ljubimca, s katerim je občasno lahko živela svoje neizživete strasti. Mož je to sicer slutil, a ni želel raziskovati, saj je tudi sam že nekaj časa imel afero s sodelavko.

Žena ni več mogla biti tiho in mu je povedala za ljubimca. Prav tako to, da želi ločitev, ker ne želi druge polovice življenja živeti v laži in komediji, ko se vse skriva in igra, da so navzven srečna družina, kar že zelo dolgo niso. Mož ni bil za ločitev, ker je rad prišel v urejen in topel dom, seveda za svojo nezvestobo ni povedal. Igral je svetnika in mučenika, a je gospa vztrajala. Naše najstnice ni nihče nič vprašal ali je obvestil, da se starša ločujeta, ker sta menila, da ji bosta s skrivanjem prihranila bolečino.

Seveda je mladenka ugotovila, da njena družina razpada, da se hoče mama ločiti, da bo morala iti sama na sodišče povedat, pri kom bi raje živela. Situacija se ji je, pametna kot je, zdela absurdna. Seveda bo živela pri mami, ker ima z njo tesno vez in ji zaupa. Očeta ne pozna dobro, ker ga ni bilo veliko doma, pa še ne zaupa mu kaj dosti, ker je bil pogosto osoren do nje in kar naprej nekaj zahteval, ne da bi jo prej sploh vprašal, ali ona to hoče ali pač ne. V precepu je, naša najstnica, ker ima tudi očeta rada, pa še več denarja ji da kot mama, a nima posluha za njene želje.

Podira se ji svet, strah jo je, ker ne ve, kako bo videti njena prihodnost, kaj jo čaka, kako se bosta starša zmenila glede nje in kako bo sošolcem povedala, da sta šla starša narazen. Svojo stisko drži v sebi, uspeh v šoli pada, mama jo sprašuje, kaj je narobe, a ji hči noče povedati in laže, da je vse v redu, saj noče mame še bolj prizadeti s svojo bolečino in strahovi. In tako se začarani krog težkih psihičnih in čustvenih stanj začne že pri tako mladem človeku, ki ima že tako ali tako veliko dela sam s seboj. Zato, starši najstnikov, bodite obzirni, iskreni in ljubeči!

Liza - 03/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 03/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.