Prepričana sem, da verjetno nihče od vas ne vstopa v odnose ozaveščeno ter pri tem ne ve, kaj to sploh so odnosi, in mislim na vse vrste odnosov. 

Torej eno nenavadno vprašanje za vas, dragi moji: kaj to so sploh odnosi? Kakšne vrste odnosov poznate? Kako jih gradite, negujete, kako se sploh vzpostavljajo odnosi? Veste, noben odnos ni samoumeven. Na predavanjih na temo odnosov mi prisotni znajo povedati, da imajo ljubeč odnos do mode, psa, bicikla, moža, otrok, babice, knjig, zelo redko zna kdo povedati, da ima odnos tudi do sebe. Zanimivo, kajne? Kajti ravno odnos do sebe je tisti, ki je aksiom in temelj preostalih odnosov. Bi se lahko strinjali?

Kako torej gradimo odnose? Dejstvo je, da se noben odnos ne more narediti ali zgraditi sam od sebe, temveč ga sami oblikujemo z določeno aktivnostjo in predanostjo. Vsi vstopamo v različne odnose, tako smo vsi v odnosu seveda predvsem sami s seboj. Ali se spoštujemo, se imamo radi, si želimo dobro? Ali se odločamo tako, da podpiramo svoje želje in načrte? Ali se pač sabotiramo? Nadalje smo v odnosu s starši in sorojenci, bližnjimi in daljnimi sorodniki, seveda je odvisno od naše angažiranosti, kako tesni so ti odnosi, ki so nam dani, saj družine pač ne moremo izbirati.

Oblikujemo odnos z dragim ali drago, običajno se nam zgodi tista hormonalna zaljubljenost, ko slišimo travo rasti in nam metuljčki plahutajo po trebuščkih. Takrat se večina ne zaveda, da je to začetek gradnje odnosa, temveč si želimo bližine ljubljene osebe, ki nam diši, in ves dan hrepenimo po njej, če je ni ob nas. No, ko se zaljubljenost prevesi v realnost, je zadnji vlak, da ozaveščeno začnemo graditi in vzdrževati svojo stavbo partnerskega odnosa. Mislim, da se tega nihče od nas ne zaveda takrat, ko smo v tem procesu, sploh ko imamo majhne otroke, ki so plod zaljubljenosti. Tako je, zdaj imamo tudi odnos z otrokom.

Ki je lahko bolj ali manj napet, odvisno od tega, kakšno vzgojno strategijo boste ubrali. S tem morate prevzeti odgovornost za poznejši 'rezultat', saj imamo po končani puberteti in adolescenci odraslo osebnost, ki je sicer še vedno naš otrok, a ima zgrajeno lastno osebnost in s to osebnostjo je priporočljivo na novo vzpostaviti ljubeč starševski odnos.

Imamo odnos do sodelavcev v službi pa do preostalih udeležencev pri prostočasnih aktivnostih. Sama na primer po nekem času srečevanja istih ljudi v fitnesu ob določenih dnevih in urah postopoma vstopam v odnos znancev, ko se pozdravimo, pojamramo in na kratko pokramljamo. Evo, tudi to je površen odnos, pa vseeno je. Meni osebno so pomembni odnosi s prijatelji, ki si jih vsak od nas lahko sam prostovoljno izbere. Moji prijateljski odnosi me osrečujejo, saj smo si ljubeče naklonjeni, nihče od nas ne pričakuje, da se moramo spremeniti nekomu na ljubo, ampak se sprejemamo točno taki, kot smo.

Zagotovo boste tudi sami znali našteti še kakšen odnos. Kaj pa je skupno vsem odnosom? Da ste na eni strani vi, na drugi strani pa nekdo drugi. Bi se strinjali? Tudi v odnosu samega s sabo smo na eni strani vi, na drugi pa spet – vi. Odnos se gradi prek komunikacije in naklonjenosti, spoštovanja do različnosti in upoštevanja mnenj drugih, četudi se z njimi ne strinjamo. Brez komunikacije ne more biti zdravega in spoštljivega odnosa, saj se prek samoumevnosti izgubi unikatnost vsakogar od nas. Ne slišimo več in ni nam mar potreba ali želja bližnje nam osebe. Zato, dragi moji, bodite pozorni na svoje odnose in predvsem se pogovarjajte iskreno in ljubeče. Ne boli in ne more škoditi, da ste pozitivni in odprti za druga mnenja in ideje.

Liza - 05/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 05/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.