Zadnje čase pri parih v Svetovalnici opažam, da jih vse več toži, da toliko delajo in so gromozansko utrujeni in izčrpani od delovnih obveznosti, delanja domačih nalog z mularijo, da enostavno zvečer popadajo v posteljo in si komajda zaželijo lahko noč. Kam to pelje, se sprašujem?

Ste tudi vi eden od takšnih kronično utrujenih partnerjev? Ko pridete domov po desetih urah dela, je treba malce pospraviti, kakšno večerjo narediti, pospraviti posodo ali perilo, pregledati naloge ali jih celo pomagati delati? Ura je enajst zvečer, jutri je nov dan, treba je vstati ob šestih ali sedmih ter ponoviti celoten postopek in tako iz dneva v dan. Pride vikend in recimo ne delate, morate pa okopati vrt, oprati avto, iti na obiske ali v trgovine ter je ponovno pozno zvečer, ko se zvrnete v posteljo. Po možnosti vas otroci izčrpavajo, ker vas kar nekako ne slišijo in vas ne upoštevajo, delajo vse po svoje in s svojo hitrostjo, najstniki so pa tako ali tako posebna kategorija.

Ali se vidva med sabo razumeta? Sploh vesta, kaj se komu dogaja v službi ali kar tako čez dan? Se kdaj ustavita v temle norem tempu in rutini, da se z iskrenim zanimanjem povprašata, kdo sta, kaj sploh delata skupaj, kaj si želita in kaj narediti, da se spet malce bolj povežeta kot moški in ženska? Ali sta pač preutrujena, da bi si vzela čas drug za drugega in pač čakata, da življenje mine? Ob vsem tem moram opomniti, da se lahko odnos slej kot prej zalomi.

Kronična utrujenost in to, da par ne vidi izhoda iz tega tekanja hrčka po kolesu, v kar ju pahne vsakodnevna rutina, vodi slej kot prej k drobitvi odnosa in k temu, da se vsak dan bolj odtujujeta, kar sicer nekako vesta, a nimata moči in volje, da bi karkoli spremenila. Odnos propada, osredotočena sta na opravila, ne pa na to, da bi vlagala v njuno ljubezen in partnerski odnos. Kaj vam koristi pospravljeno stanovanje, če ste samski v odnosu?

Če vas otroci ignorirajo, ker jim pač vse pustite in vas ne spoštujejo kot starševsko avtoriteto? Kot vedno obstajajo rešitve, ki seveda nikoli niso enostavne in njihovo realizacijo težko dosežemo. Rada bi, da se res zavedate, da vajina utrujenost zvišuje netoleranco – bolj smo razdražljivi, bolj skočimo na vsak dražljaj in smo popadljivi, ker imamo preprosto vsega preveč. Energije nam zmanjkuje, čas imamo vsi omejen na zgolj 24 ur vsak dan in niti minute več. Ker smo pasji in razdražljivi, pogosto radikalno agresivno reagiramo na vsak sprožilec in tako se negativna spirala krepi.

Najprej se zavedajte, da živite le eno življenje. Otroci odrastejo in grejo v svoje življenje. V službi vam verjetno nihče ne bo dal medalje za požrtvovalnost, ko tam puščate vsak dan svojih osem do deset ur in pač prinesete domov plačo. Pomembno je še dejstvo, da če se sami ne aktivirate in spremenite svojega odnosa do partnerja ali partnerice, ne morete pričakovati, da se boste v svojem partnerskem odnosu imeli fajn, srečno, ljubljeno, zadovoljno in zadovoljeno. Ker brez akcije ni reakcije. Brez vložka ni uspeha.

Seveda imate vso pravico iskati v vsakem trenutku vse, kar je narobe, lahko jamrate po cele dneve, kako se vam godi krivica in kako je življenje težko. S takšnim pristopom ste seveda na dobri poti, da se vam dogajajo vse bolj črnogledi scenariji in življenje vas 'nagradi' s to vašo pesimistično naravnanostjo na težke situacije in nepotrebne izzive, ki bi se jim lahko izognili, če bi le hoteli malce spremeniti svoj pogled na pol poln ali pol prazen kozarec. To je seveda del osebnostne rasti in preobrazbe sebe, da potem z drugačnim pristopom tvorimo odnos z našim dragim ali drago. Vse je namreč med seboj povezano.

Liza - 12/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 12/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.