Dedovanje (nemško Erben, od tod tudi popačenka 'virbati') je eden izmed načinov prenosa premoženja umrlega oz. zapustnika na svoje potomce. V zvezi s tem poznamo dedovanje po zakonu in oporočno dedovanje.

Dedovanje po zakonu

Dedovanje po zakonu pomeni, da zapustnik ni naredil oporoke, zato se uporabi zakonski model razdelitve premoženja med potomce. Zakonski model določa način delitve, če je imel zapustnik potomce (hčere, sinove), zakonca (moža, ženo), če je živel na kmetiji ipd. Tisti, ki deduje na podlagi zakona, je zakoniti dedič.

Oporočno dedovanje

Oporočno dedovanje pomeni, da je zapustnik naredil eno izmed oblik oporoke in se zato uporabi zadnja volja (angl. last will; nem. Letzte Wille), ki jo je zapustnik izrazil. Zapuščinsko pravo omejuje voljo le v primeru kmetije in gozdov, ko gre za zaščiteno kmetijo ali gozdove in se ti ne smejo deliti. V tem primeru deduje le eden, preostali pa lahko zahtevajo izplačilo po zakonskem modelu. Tisti, ki deduje na podlagi oporoke, je oporočni dedič.

Ne glede na oporoko lahko tisti, ki bi dedoval po zakonu, vseeno zahteva določen delež. Nujnega dediča imenujemo dedič, ki bi bil dedič v primeru dedovanja po zakonu, pa to ni bil, in doslej še ni bil dedno odpravljen. Nujni dedič ima pravico do nujnega dednega deleža, ki znaša polovico od njegovega dednega deleža, če bi šlo za dedovanje na podlagi zakona.

Nujni delež je treba posebej zahtevati

Nujni dedič ali drugi dediči imajo pravico, da pred ugotovitvijo nujnega deleža zahtevajo vštevanje daril zapustnika dedičem. Če je torej nujni dedič že pred tem dobil več daril, mu nujni delež torej ne pripada.

Pri več potomcih ali če so nekateri preminuli, od teh pa so eni imeli otroke, drugi pa ne, se zadeva lahko razplete v matematični problem, ne glede na morebitne spore med dediči.

Nadaljnjo izjemo predstavlja dedna nevrednost, ko gre za hujše ravnanje zoper zapustnika-oporočitelja. V primeru dedne nevrednosti dedič, ki je dedno nevreden, ne more dedovati niti nujnega deleža.

Če ponazorimo praktično

Oseba umre, zakonski dediči bi bili zakonski partner in dva otroka. Če je naredila oporoko in vse zapustila svoji sestri, imajo partner in otroka pravico do nujnega dednega deleža.

Ker bi v primeru dedovanja po zakonu dedovali vsak eno tretjino, nujni dedni delež pa je polovico tega, lahko vsak od njih zahteva nujni delež v višini ene šestine. Sestra pa bi lahko npr. zahtevala vštetje podarjenega avta v delež.

Če zapuščina ne zadošča za izplačilo zahtevanih nujnih dednih deležev, je mogoče od tistega, ki ima premoženje (ker je npr. oporočni dedič ali je prejel več daril kot drugi), z dediščinsko tožbo zahtevati plačilo nujnega dednega deleža.

Če niste povsem prepričani, se o oporočnem ali zakonitem dedovanju predhodno pozanimajte pri svojem odvetniku.

Lisa - 15/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 15/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.