Zapuščinski postopek je postopek razdelitve dediščine oziroma zapuščine med oporočne ali zakonite dediče.

Zapuščinski postopek se začne s trenutkom, ko je upravna enota stalnega ali začasnega prebivališča zapustnika obveščena o tem, da je zapustnik preminul. Na podlagi omenjenega upravna enota pozove svojce, da ji posredujejo podatke za sestavo smrtovnice.

Smrtovnica je uradni upravni dokument, ki izkazuje podatke o smrti, o obstoju oporoke, o premoženju in o dedičih.

Smrtovnico upravna enota sestavi v mesecu ali dveh, nato pa pošlje najbližjemu okrajnemu sodišču, ki je pristojno začeti postopek. Okrajno sodišče po prejemu smrtovnice začne zapuš­činski postopek, in sicer najprej tako, da opravi poizvedbe o premoženju in dedičih zapustnika. Ko pridobi vse pot­rebne podatke in zadeva pride po sodnem redu na vrsto za obravnavo, se razpiše zapuščinski narok.

Na narok za zapuščinsko obravnavo se povabijo dediči. Lahko pa pridejo tudi druge zainteresirane osebe, kot so na primer upniki. Upniki lahko zahtevajo tudi ločitev dediščine, stečaj zapuščine, izločitev določenega predmeta.

Če med dediči ali njimi in upniki ni spora glede obstoja premoženja, oporoke ali pravice biti dedič, sodišče proglasi dediče ter izda odločitev o tem, komu premoženje pripada.

Če se pojavi pred zaključkom dvom o kakšnem dejstvu, sodišče teh vprašanj v večini primerov samo ne rešuje, ampak dediče napoti na pravdo. To pomeni, da en dedič toži drugega. Do pravnomočne rešitve zadeve se zapuščinski postopek ne more zaključiti in dediči (razen skupaj) s premoženjem ne morejo razpolagati, saj še nimajo sodne odločbe.

Ko so razrešena vsa dejanska vprašanja, pa se tudi v spornih zadevah izda odločitev sodišča.

Zoper to je tudi možna pritožba. Ko postane odločitev sodišča pravnomočna, sodišče posreduje svojo odločitev pristojnim organizacijam (banke, zemljišča knjiga, KDD, borznoposredniške hiše ipd).

V zapuščinskem postopku je treba plačati takso in pa davek na dediščine in darila, če ne gre za prvi dedni red. Ker se oboje odmerja od vrednosti, hkrati pa ima takšna odločitev pozneje tudi svoje posledice, se je smotrno pred tem pozanimati pri odvetniku, ki vas bo povprašal po vaših namenih s premoženjem, saj se odgovor glede na omenjeno razlikuje.

Če ste v dvomih, se torej o dedovanju in o oporočnem ali zakonitem dedovanju predhodno pozanimajte pri svojem odvetniku.

Lisa - 14/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 14/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.