Zadnjič se mi je zdelo strašno simpatično, ko so male Newyorčane spraševali, kaj si želijo postati, ko odrastejo. Večina niti ni imela jasnih odgovorov, razmišljali so na tisti luštkani otroški način, da želijo postati veliki in močni, nekaj jih je želelo prodajati sladkarije, en deček se je vživel v gasilca, drugi v profesionalnega igralca bejzbola, nekaj deklic se je odločilo za učiteljice in pevke, posebno posrečen pa se mi je zdel mali športnik, star okoli enajst let, ki je v (pre)velikih košarkarskih športnih čevljih povsem resno rekel, da bi bil rad ali NBA-košarkar ali pa pogrebnik.

Tisto z NBA-košarkarjem se je tudi novinarju nekega lokalnega časopisa zdelo povsem logično, kateri deček, ki meče na koš, pa ne bi bil rad novi Jordan, LeBron ali Curry, ampak vse je malce presenetil odgovor, da pa bil povsem zadovoljen s poklicem pogrebnik. A je radovednežu z mikrofonom simpatični suhi dolgin z živahnimi očmi in sramežljivim nasmehom povsem resno razložil, da mu je bilo všeč, kako je pogrebnik poskrbel za njegovega strica, saj ga je zelo lepo oblekel in uredil pred pogrebom.

Potem je fant naprej razmišljal, da bo kot pogrebnik lahko lepo poskrbel za svoje sorodnike in prijatelje, ko bodo umrli.

To se mu je zdelo zelo pomembno, da gre človek lepo urejen na drugi svet, in da ga pospremijo ljudje, ki so ga imeli radi. In za potrditev, zakaj je dobro razmišljal, je novinarju še povsem resno razložil, da mu je učiteljica pomagala na internetu najti plačo pogrebnikov v New Yorku, ki pa v resnici ni slaba, saj zaslužijo okoli 54.000 dolarjev na leto (nekaj manj kot 50 tisoč evrov).

Aha in kot NBA-igralec pa bi, je še mimogrede dodal fant, zaslužil toliko, da bi lahko poskrbel za vso svojo družino, nosil bi lepe obleke in, jah, seveda, vsi, tudi njegova mama, bi lahko nosila lepe obleke. Uf, kako mi je bil všeč ta fantek, ki je že pri enajstih letih vedel, da mora sanjariti o poklicih, ki mu bodo omogočili, da bo srečna tudi njegova družina, da bo srečna njegova mama.

Očitno mu je bilo zelo pomembno tudi, da bo kot odrasel moški vedno lepo oblečen in urejen. Mali sanjač je imel stil, vsem, ki razlagajo, kakšni egoisti in razvajenci so današnji otroci, je dal tako ganljivo vedeti, da želi kot odrasel moški pomagati drugim, predvsem svojim najbližjim, želi biti urejen in predvsem želi že naprej vedeti, ali vsaj glede plačila sanja v pravo smer.

Prav zavidala sem malemu Američanu, ki je sredi velikega blokovskega naselja v enem največjih mest na svetu razmišljal tako racionalno, a hkrati tako romantično. A vseeno mladeniču iz srca želim, da postane NBA-košarkar, in to brez dvoma tak z velikim srcem, ki ne bo pozabil na kolege iz bloka in bo lahko sebi in mami kupil vse lepe obleke tega sveta, in na koncu bo lahko poskrbel še za najlepši pogreb.

Lisa - 23/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 23/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.