''Včasih prebereš knjigo, ki te napolni z neko čudno evangelijsko gorečnostjo in si prepričan, da se zdrobljeni svet ne bo sestavil nazaj, razen če in dokler je ne preberejo prav vsi živeči. Potem pa obstajajo knjige, kakršna je Cesarica vseh bolezni, o katerih ne moreš govoriti ljudem, knjige, ki so tako posebne in redke in tvoje, da se razglašanje tvoje ljubezni do njih zdi kot izdaja.''

Tako o knjigah razmišlja 15-letna Hazel, glavna junakinja knjige Krive so zvezde, ki sem jo ravnokar pospremil s prevajalske tipkovnice na pot v papirno obliko. Gre za mladinski roman ameriškega pisatelja Johna Greena, ki pa je tako kot večina uspešnic mladinske literature zadnjega časa (spomnimo se recimo romana Marka Haddona Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa) našel pot tudi med odrasle bralce.

Zgodba spremlja najstnico z rakom, ki na srečanju podporne skupine spozna čednega fanta, med njima preskoči iskrica – tudi s pomočjo zgoraj omenjenega fiktivnega romana v romanu Cesarice vseh bolezni – in bralci smo priča mladi ljubezni, ki poskuša preskočiti prepreke, ki jih postavlja bolezen. Mednje spadajo tako fizične, kakršna so oslabljena pljuča ali nožna proteza, kot tudi čustvene, saj nad mladostno zaljubljenostjo vselej visi Damoklejev meč neizbežnega konca, zaradi česar se čustvena odtujenost zdi varnejša rešitev. Green pravi, da je zgodba v njem rasla dalj časa, vse od let, ko je kot bolnišnični kaplan spremljal usode mladih bolnikov z rakom.

Knjigo boste na policah lahko dobili šele čez kakšen mesec dni, toda o njej sem se odločil pisati že zdaj, ko je spomin na prevajanje še močan. Za podlago naj omenim, da sicer prevajam fantazijsko sago Pesem ledu in ognja, v kateri pisatelj George R. R. Martin neusmiljeno pobija glavne in bralcem ljube like, tako da mi prevajanje nepričakovanih in brdkih smrti ni tuje. Človek bi si mislil, da ob samem delu, ko besedilo bereš že tretjič ali četrtič, čustveni naboj ni več tako močen, a možgani branje očitno dojemajo drugače kot samo poustvarjanje. O tem sem se znova prepričal pri romanu Krive so zvezde.

V njem je stavek, ki se glasi: Ta in ta oseba je umrla toliko in toliko dni po tem in tem dogodku. (No, v romanu je omenjeno ime, število dni in dogodek, vendar vam nočem kvariti bralne izkušnje, če boste nekoč posegli po knjigi.) Povsem faktografski opis. Nobenih čustvenih dodatkov, nobenih pridevnikov, ki bi vplivali na dojemanje bralca. Samo goli podatki. Stavek, ki sem ga prebral ne le ob prvem branju, temveč tudi nekajkrat med prevajanjem, ko sem listal naprej, in je skakal vame kot prvi stavek v poglavju. Med prvim branjem me je seveda zadelo, nato pa ne, saj sem vedel, kaj se ima zgoditi.

Vse do trenutka, ko sem stavek natipkal v slovenščini. Tedaj me je oblil srh, kakor da bi sam pravkar povzročil smrt te literarne osebe. Dokončna pika, ki sem jo pritisnil na namišljeno življenje, me je zadela v prsi in mi iz njih izbila sapo. Vrglo me je iz tistega prevajalskega transa, v katerem se prevajalec zlije z besedilom, in prsti v ubranem sozvočju z avtorjevim slogom skorajda samodejno plešejo po tipkovnici. Potrto sem zrl v zaslon in se skorajda začel oštevati, kaj mi je bilo treba zapisati dotični stavek, zakaj ga nisem izpustil in ta oseba bi živela dalje.

Takšnih trenutkov med prevajanjem res ni mnogo, toda kadar se pojavijo, so siloviti. In veš, da imaš v roki izvrstno besedilo, zato se podzavestno trudiš še bolj kot običajno, da bodo bralci zagotovo dobili izvirnika vreden prevod. In če se vrnem k uvodnemu navedku: knjigo morate prebrati vsi. V prepletu glasnega smeha in v živo meso zabadajočih trpkih trenutkov nam brez olepševanja in klišejev prikaže življenje mladih, zaznamovanih z boleznijo, ki ji ne morejo uiti.

Lisa - 14/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 14/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.